Bonini, Fabio (1940–)

Bonini Fabio, inženir elektronike, gospodarski in kulturni delavec, r. 18. jun. 1940 na Lesah (obč. Grmek) v Benečiji. Oče Anton, občinski uslužbenec, mati Ada Clodig (Klodič) je iz družine Klodičev, ki je dala številne znamenite osebnosti (Ivan Klodič, Anton Klodič idr., gl. čl.). Osn. š. je obiskoval v Hlodiču; v njej je vladalo veliko nasprotovanje slovenščini, a pri nauku, ki ga je v cerkvi Marije Dobrega sveta na Lesah poučeval narodno zavedni duhovnik Artur Blasutto (gl. čl.), se je B. privajal slovenščini, ki jo je sicer v narečju poznal že od doma. Po nižji sred. š. v Čedadu je prav tam hodil tudi na Licej Paola Diacona in ga zaključil s klas. maturo. – Ves čas šolanja v Čedadu je bil gojenec drž. zavoda (Convitto Nazionale). Vpisal se je na oddelek za elektroniko na tržaški U (diploma 1967). Vojaški rok je odslužil kot častnik it. vojaškega letalstva. Takoj po vojaščini je bil krajši čas v službi pri podjetju Auso Siemens v Milanu, od tod je prišel v tovarno Zanussi v Pordenonu in tu delal do 1973; novo službeno mesto je dobil v podjetju Caber v Montebelluni pri Trevisu, kjer je ostal do 1979. To je prelomno leto v njegovem življenju, saj se tedaj vrne med svoje rojake v Benečijo in sodeluje pri načrtu za otvoritev novih slov. podjetij, ki so začela rasti po potresu 1976. – Na začetku je bil preds. gradbenega podjetja Benedil, potem preds. podjetja Beneco, ki proizvaja športne artikle. Nazadnje gre k TKB, in ko 1991 ta banka odpre podružnico v Čedadu, postane njen ravn. Kljub službi zunaj Benečije kaže že v 60-tih letih B. veliko zanimanje in zavzetost za kult. in polit. prebujanje v Benečiji. Tako je skupaj z Rinom Marchigom, Aldom Clodigom, Mariom Bergnachom in drugimi pobudniki kult. društva na Lesah, iz česar kmalu nastane Kulturno društvo Rečan. 1975 kandidira na volitvah za občinski svet občine Grmek na državljanski listi »Rinnovamento«, ki se izjemno uveljavi in premaga listo it. nacionalistov; B. postane župan občine Grmek (Grimacco) in ga za to funkcijo še dvakrat ponovno potrdijo (1980, 1985). Z odločilno podporo soupravljalcev, zlasti nekaterih odbornikov (Canalaz, Rucli, Chiabai, Gariup, Tomasetig, Scuoch, Vogrig) si uspešno prizadeva za družbeni in gospodarski razvoj svoje občine. Glavna in najvažnejša naloga je bila B. vselej obramba in ohranitev domače slov. kulture. B. ima zasluge, da so bili uresničeni številni temeljni načrti v korist občinske skupnosti. V tem oziru je bila ta občina ena redkih, ki je znala prav oceniti pomoč, ki je prišla iz Slov. Med gospodar. podvigi je vredno omeniti težko borbo za ustanovitev ovčerejske zadruge v Topolovem, čemur so divje nasprotovali nacionalisti, tudi za ceno pomora številne črede, a zadruga vseeno v redu deluje. Občinska uprava je poskušala vpeljati v osn. š. v Hlodiču nekaj slov. kulture, pri tem pa je trčila ob hudo nasprotovanje vedno istih nacionalistov, ki so ustrahovali nekatere učiteljice, vendar je bilo nekaj le narejenega. Grmeška občina je bila prva, ki ji je na znani vladni vprašalni obrazec uspelo formalno izjaviti, da so njeni občani it. državljani slov. jezika. Obenem je bilo sprejeto načelo, da znanje slov. narečja pomeni upoštevanja vreden pogoj za občinske natečaje (razpise). Prav tako je bil Grmek prva občina v Benečiji, ki je poleg it. cestnih krajevnih napisov postavila tudi napise v krajevnem slov. narečju. Zaradi vseh prizadevanj za prebujo in razvoj v Benečiji so B. divje napadali s premišljeno obrekovalno gonjo. Bil je tudi tarča napadov po časnikih, med katerimi se je odlikoval nacionalistični list La voce del Friuli orientale, ki ga je v Hlodiču oblikovalo Kulturno društvo J. Stellini, pokrival pa ga je ur. odb., ki so ga sestavljali Alida Cendon, Mario Ruttar in Renzo Marseu. – Kot predstavnik grmeške občine je B. član številnih nadobčinskih ustanov in organizacij: Gorske skupnosti Nadiških dolin, Konzorcija za industrijski razvoj vzhodne Furlanije, Krajevne zdravstvene enote za Čedad in okolico, Trgovinske zbornice v Vidmu idr. B. je pogost avtor člankov v krajevnih listih, zlasti še v Novem Matajurju. Kot dejaven član ali predstavnik mnogih organizacij slov. manjšine v It. je član pokraj. odb. SKGZ za Videmsko pokrajino. Ko je bila 1991 ustanovljena Zveza Slovencev videmske pokrajine, je postal član odb. tega združenja. Tudi je preds. čedajskega odseka Slov. gospodar. združenja.

Prim.: Osebni podatki; Atti del convegno delle liste civiche a Resia nel 1981 (izd. Kulturno društvo Studenci).

Pšč.