Bledig, Valentin (1815–1892)

Bledig Valentin, beneški duhovnik, r. 10. febr. 1815 v Utani in u. tam 1. mar. 1892. Oče Valentin, mati Elena Gambousig. Po posvetitvi okr. 1840 je bil kaplan na Ravanoi (Prato di Resia) v Reziji, kjer je ostal do 1850 (najprej kot »cooperator domesticus«, potem kot »cappellanus paroecialis«). Istočasno je bil od 1846–50 občinski učitelj. Od 1850–51 je bil »economus spiritualis« v domači podutanski župniji, nato kaplan v Topolovem, kjer je ostal približno deset let. 1863 je bi že doma in upravljal kot kaplan Utano in Jagnjed (Iainich). Po ljudskem izročilu naj bi bil med tistimi Benečani (menda 37 po številu), ki so glasovali proti priključitvi Benečije Italiji. – V Reziji je kaplanoval pod učenim župn. Odoricom Buttolom (PSBL I, 160), o katerem piše dr. Milko Matičetov, da je »ob obisku Stanka Vraza jun. 1841 prevedel v režijanščino evangelij o dveh učencih v Emavsu, ki ga je objavil Oroslav Caf (Slovenska bčela 3, 1852, št. 39 in 49) po posredovanju rezijanskega kaplana Val. Bledigha«. – Kaže torej, da je imel B. že v Reziji stike s tedanjimi slov. raziskovalci Rezije. Po vsej verjetnosti je B. avtor t. i. »spomenika rezijanskega jezika«, ki ga je Baudouin de Courtenay objavil 1913 v Peterburgu pod naslovom Christjanske Uzhilo. Gre za 24 lekcij o svetih zakramentih, ki jih je napisal in bral po rezijanskih cerkvah sam B., ko je bil tam »cappellanus paroecialis«. Da je Christjanske uzhilo B-ovo delo, dokazuje tudi članek Slavia Italiana, ki ga je napisal odv. Carlo Podrecca in ga objavil furlanski list »La Patria del Friuli« 11. okt. 1893. Piše C. Podrecca, ki je osebno poznal B. de Courtenaya: »Anche quest'anno difatti, in agosto, si fece (B. de Courtenay) una scorserella e portò seco, per pubblicarli, negli Atti dell'Accademia imperiale di Pietroburgo, i seguenti manoscritti: La Dottrina cristiana sui sette Sacramenti di don Valentino Bledig, a giudizio del professore molto bene tradotta dal 1842 al 1850, in resiano.« Podutanski župnijski arhiv hrani pridigo o Jezusovem trpljenju v rezijanščini, ki obsega pet strani. Po vsej verjetnosti je to pridigo sestavil in prinesel iz Rezije prav B., ko je 1850 postal »economus spiritalis« v Podutani. Napisal je tudi zanimiv dnevnik v it., ki se je samo delno ohranil in se nahaja v podutanskem župn. arhivu. V njegovi roj. hiši v Utani so menda hranili leseno skrinjo, v kateri je bilo veliko starih papirjev. Zdi se, da so bili pred leti vsi uničeni.

Prim.: Podutanski žup. arhiv; Stato personale del clero (1844–1900), NadškAVid; A. Cracina, Una messa d'oro a Cosizza, Gor. 1963, 6; Ustni podatki podutanskega žpka (Adolfo Dorbolò) in mons. A. Cracine; C. Podrecca, Slavia Italiana (ponat., Trst 1977). Biografska študija, ki jo je napisal P. Petricig, 22; P. Merkù, Slov. rokopisi Beneške Slovenije v preteklih stoletjih. Govor, jezik in besedno ustvarjanje v Beneški Sloveniji, Špeter-Trst 1978, 90–91; B. Z.(uanella), Chi è l'autore del »Christjanske uzhilo od teh sedan S. S. sacramento?«, Dom 1985, št. 16, 17, 18; B. Z.(uanella), Pre V. B., Dom 1985, št. 18.

B. Z.