Blažir, Ivan (1820–1866)

Blažir (Blasheir) Ivan, narodni buditelj, r. 18. dec. 1820 v Kranju (Mesto, št. 130), u. 1866 na Dunaju. Oče Ivan, gostilničar, mati Barbara Wenzel. 29. avg. 1842 je bil imenovan za uradniškega praktikanta pri kameralni upravi v Trstu. 3. jan. 1848 je nastopil službo pri policijskem ravnateljstvu prav tam. 5. jul. 1850 je postal drugi koncepist pri tržaški vladi. 1855 je bil tajnik v notranjem ministrstvu na Dunaju. V letih 1848–50 se je udeležil slov. narodnega gibanja v Trstu. 25. avg. 1848 je v U. Giornale del Lloyd Austriaco zahteval, da se državni zakoni objavijo tudi v slov. jeziku (v nem. obliki je članek izšel v Journal des oesterreichischen Lloyd 24. avg. 1848). Nato je objavil tri članke v L'Osservatore Triestino (18., 26. in 27. okt. 1848), tudi v njih si je prizadeval za javno rabo slov. jezika, omenjal je ustanovitev U. v Trstu, pri kateri naj bi delovala stolica za procesualno pravo v slov. jeziku. Objavil je še članek II diritto penale dello Stato (L'Osservatore Triestino 1. dec. 1848). B-ev predlog za U. v Trstu je naletel na Kandlerjeve pomisleke, vendar so ti merili bolj na organizacijsko plat. Predlog o ustanovitvi katedre za procesualno pravo v slov. jeziku je obravnavala mestna oblast (občinska začasna komisija), ki je 6. nov. 1848 sklenila, da bo v korist sosedov zahtevala uvedbo predmeta in je za prof. predlagala B-ja. Po več kot enoletnem molku je v Jadranskem Slavjanu (št. 1, mar. 1850) objavil odprto pismo. V njem je zahteval večjo avtonomijo za posamezne avstr. dežele, enakopravni položaj slov. jezika in še zahteval, da se Avstrija odreče nem. zvezi. Strok. narave je članek Izvolite ločivne sodnike po soseskah (prav tam, str. 7–8). Poslej se B. v slov. javnosti ne oglaša več. Carlo Schiffrer sodi, da je B-evo pisanje prvi avtonomni poskus slov. nacionalnega gibanja v Trstu.

Prim.: C. Schiffrer, Le origini dell'irredentismo Triestino (1813–1860), Udine 1937, 123–25; S. Pahor v Slavjanski rodoljub, Trst 1971, 3–4; B. Marušič v GorLtk 4–5/1977–1978, 47; S. Granda v Kron 37/1989, 72, 74; podatki nadškof. arhiva v Lj. (pismo 5. maja 1992).

B. Mar.