Blasutto, Artur (1913–1994)

Blasutto Artur, duhovnik, verski in kulturni delavec v Reziji in Beneški Sloveniji, r. 23. okt. 1913 v Viškorši (Monteaperta) pri Tipani, kjer živi. Oče Giovanni, zidar, mati Ana De Bellis, gospodinja, oba iz Viškorše. Osn. š. v domači vasi, gimn., licej (1932) in bogoslovje v nadškof. semenišču v Vidmu (Udine). Posvečen v Vidmu 19. jul. 1936, prva maša v Viškorši 26. jul. 1936. Bil je župnik v Osojanah (Oseacco) v Reziji od 1936 do 1946, nato na Lesah (obč. Grmek) od 1946 do 1956, ko so ga zaradi klevet upokojili. Vrnil se je k materi v Viškoršo. – V Reziji je za svoje potrebe priredil v rezijanščino katekizem in učil in pridigal v rezijanščini. Prav tako je na Lesah priredil za svoje potrebe katekizem v nadiško narečje. Vedno je pridigal, spovedoval in učil v nadiškem narečju. Način slov. petja, ki ga je vpeljal in so ga tudi drugi posnemali, je bil poznan po vsej Benečiji. – B. je znan kot duhovnik po vseh beneških dolinah in po Reziji, ker je vse življenje ostal zvest svojemu ljudstvu, s svojim močnim značajem branil slov. ljudi, njihov jezik in kulturo, zagovarjal pa kulturni pluralizem. Kot dušni pastir je bil neustrašen, med zadnjo vojno je hodil med polic. uro ponoči previdevat svoje bolne vernike, v hudem mrazu in močnih nalivih ter srečeval part. in nem. patrulje. Ene in druge je prijazno nagovarjal in upal, da pridejo časi, ko bodo vsi ljudje bratje med seboj. Zadnji vatikanski koncil je uresničil veliko njegovih pričakovanj. – Ob zlati maši 26. jul. 1986 v Viškorši »mu je papež Janez Pavel II. dau posebni apostolski blagoslov in priznanje za njega duhovniško dielo, kardinal Casaroli se mu je s telegramom pa zahvalu za zasluge v prid viernikom« (Dom 1986, št. 15).

Prim.: Osebni podatki (pismo 15. sept. 1992); Pre A. Blasutto je molu zlato mašo, Dom 1986, št. 15 s sl.; Letopis Cerkve na Slov. 1985, 499.

Jem.