Bisail, Zlatko (1905–1987)

Bisail Zlatko, pionir raketnega pogona letalskih modelov, r. 13. mar. 1905 v Gorici, u. tam 26. febr. 1987. Oče Avrelij, trgovec iz Komna, mati Rozalija Kranc iz Gor. (žena Ildegarda Balzar). Slov. osn. š. v Gor., realka v Lj. in Idriji, kjer je maturiral 1922. Istega leta se je vpisal na dunajsko U, na fak. za strojništvo, kasneje za ladjedelništvo, kjer je študiral do 1930. Že sredi dvajsetih let se je začel ukvarjati tudi z letalsko in znanstveno fantastično publicistiko. V letih 1923–34, ker ni smel več domov zaradi faš., je na Dunaju delal v Mednar. manjšinski konferenci in hodil v Društvo za jadralno letenje, kjer ga je Slov. Oto Papež navdušil za modelarstvo in sta nato skupaj izdelovala letalske modele in tudi drsno letalo, s katerim je prvič v Avstr. letel prav ta prijatelj. – Na Dunaju je 24. maja 1928 prvi na svetu uspešno preizkusil model raketnega letala RMF I. 19. jul. 1928 pa je prvi na svetu izstrelil v ozračje živi živalci (miši) z RMF III, ki sta prenesli polet. Med leti 1931–32 je zgradil velik samokrilni leteči model, ki bi ga moral poganjati turbinski reakcijski motor, za kar je pripravil tudi dokumentacijo za prijavo patenta. Zaradi pomanjkanja denarja pa je samo ugotovil, da je model uspešno letel tudi brez primernega pogona. – V nemšč. je napisal enega prvih učbenikov za letalsko modelarstvo – Flugmodele in Theorie und Praxis, Wien 1931. To letalsko disciplino je uvajal po tečajih in šolah do upokojitve. – Od 1934 do druge svet. vojne je delal v Srbiji in prirejal tekmovanja in razstave po vsej Jsli. V shrv. je napisal tri modelarske priročnike: Modeli aeroplana, i njihova izrada, Novi Sad 1934 in 1935; Leteči modeli i njihova izrada, Zemun 1939. – Vojna leta je preživel najprej kot letalski tehnik nem. vojaških sil, nato v taborišču. 1945 se je vrnil v Gor. Po vojni se je do 1974 zaposlil kot predavatelj na Pomorski šoli v Kopru oz. v Piranu. Bil je tudi konzulent muzeja jsl. letalstva v Bgdu. 1958 je izdal v Lj. knjigo o E. Rusjanu, ki je prva iz slov. letal. zgod. Za knjigo je dolgo zbiral dokumentarno gradivo. V gor. Kult. domu se je 1986 še mogel udeležiti proslave 100-letnice rojstva letalca E. Rusjana.

Prim.: S. Sitar, Raketni modeli inž. B., Naša obramba 1983, št. 5; Isti, B. Z., Enc Sje 1, 275; Z. B., Življ. in Tehn. 1988, dec, str. 21; Isti, Z. B., Pionir 1988/89, št. 2; Isti, E. Rusjan, Partiz. knjiga 1989, 86–88; F. Žerdin, Ste vi oče raketnega letala, tovariš Bisail?, Mladina 1965, št. 48; Razni, Letalstvo in Slovenci, Borec 1985, 334–36; Inž. Z. B., PDk 28. febr. 1987.

Mučič