Novi Slovenski biografski leksikon
BILAĆ, Borut (Borut Bilač), atlet (r. 14. 4. 1965, Postojna). Oče Branko, gradbeni tehnik, mati Marija, r. Grom, profesorica nemščine in angleščine. Nekdanja žena Britta Bilać, atletinja, stric Leo Grom, kegljač, stric Miroslav Bilać, slikar.
Osnovno šolo (1972–80) in gimnazijo (1980–84) je obiskoval v Postojni. Po več različnih zaposlitvah in nekaj samostojnih podjetniških projektih je od 2008 zaposlen kot vodja marketinga v podjetju MASS, d. o. o., v Domžalah.
Z atletiko – sprintom in predvsem skokom v daljino – se je začel ukvarjati v osnovni šoli. 1982 je kot mlajši mladinec skočil v daljino 694 cm in 202 cm v višino, kar je bil najboljši rezultat za mlajše mladince v Jugoslaviji. Istega leta je zmagal na prvenstvu Jugoslavije za mlajše mladince na Reki (Hrvaška) v skoku v daljino s 687 cm. Prvi mednarodni uspeh je dosegel s tretjim mestom (724 cm) na mladinskih balkanskih igrah v Mariboru 1984. Na mednarodnem mitingu v Novi Gorici 1988 je pod vodstvom trenerja Srdjana Djordjevića (ki je bil njegov trener do 1995, nato je treniral sam) izboljšal slovenski rekord na 766 cm. V Splitu 1989 je prvič postal pokalni prvak Jugoslavije s 795 cm. 1990 je prvič preskočil magično mejo skakalcev v daljino osem metrov (805 cm). Istega leta je nizal zmage na tekmah v Italiji: v Caorleju je skočil 803 cm in v Veroni 812 cm, v Cagliariju pa postavil slovenski rekord 824 cm; v Formi je skočil 811 cm, s čimer je mdr. premagal evropskega rekorderja, Armenca Roberta Emmijana, rekorderja Južne Amerike, Kubanca Jaimeja Jeffersona in afriškega rekorderja, Nigerijca Yusufa Allija.
Vrhunec kariere je dosegel z bronasto kolajno na evropskem prvenstvu v Splitu 1990 s skokom 809 cm. Po kontroli dopinga mu je Evropska atletska zveza kolajno odvzela, vendar mu jo je 1991 vrnila. Po OI v Barceloni 1992 je imel težave s poškodbami in v sezoni 1995/96 ni tekmoval. Kariero je končal 1998 kot petkratni slovenski prvak v skoku v daljino (1986–90) na prostem in enkrat v teku na 60 m (7,05) v dvorani (1993). Slovenski rekord je 1988–90 popravil šestkrat (766–824 cm). Bil je član atletskih klubov Postojna (1990–91, 1995), IBL Olimpija (1992–94), ŽAK Ljubljana (1996–97) in Gorica Nova Gorica (1998). 1997–2005 je bil atletski trener pri ŽAK Ljubljana, vendar je treniral tudi atlete iz drugih klubov (AK Postojna, AD Slovenska Bistrica, AD Kronos Ljubljana), mdr. Britto Bilać in Matijo Šestaka.
1992 je prejel Bloudkovo plaketo.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine