Primorski slovenski biografski leksikon

Bevilacqua Angel (do poitalijančenja 1930 Vodopivec), glasbenik, r. 31. maja 1900 v Trstu, kjer je u. 14. dec. 1965. Oče Jožef, trgovec z branjarijo, mati Viktorija Škerjanc, gospodinja; sin Aleksander (gl. čl.). 1907 se je z družino preselil v Bazovico, 1961 se je vrnil v Trst. Bil je med prvimi učenci GlasbM v Trstu. Učil se je klavir in teoretične predmete pri prof. V. Soncu. Zaradi vojne in smrti staršev, ko je moral skrbeti za štiri manjše sestre, ni dokončal študija, učil pa se je sam in dobro obvladal pihala in tolkala. Okr. 1919 je vodil enega prvih tamburaških orkestrov na Tržaškem. V domači godbi na pihala je igral klarinet, začel pa je tudi orglati v Bazovici in po okoliških vaseh: Kozina, Klanec, Draga, Prešnica, kamor je hodil peš. Pod faš. režimom je moral prenehati s tambur. orkestrom, še dalje pa je orglal, igral klarinet za razne vaške praznike, na šol. prireditvah spremljal s klavirjem glasb. točke. V začetku 30 let je sestavil še številnejši tambur. orkester (23 članov) in zanj pisal in prirejal skladbe. – Po zadnji vojni je spet vodil tambur. orkester (40 članov) in z njim pozdravil poveljnika cone A STO gen. Wintertona, ko je prišel na uradni obisk v polic. kasarno v Bazovici. Za to priliko je priredil staro škotsko melodijo Auld langsvne za tambur. orkester in dobil laskava priznanja prisotnih in prijetno presenečenega gen. samega. Za 50-letnico PD Lipa v Bazovici 1949 je priredil šest skladb za mlad. zbor s spremljavo tambur. orkestra in jih tudi sam dirigiral na slavnostnem koncertu. Po vojni je hodil tudi orglat v novo cerkev na Pesku in imel nekaj privatnih učencev za klavir.

Prim.: Podatki sina Aleksandra (23. okt. 1992).

Jem.

Jevnikar, Martin: Bevilacqua, Angel (1900–1965). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004090/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine