Belija, Pravdoje (1853–1923)

★

2. november 1853

Male Žablje, Slovenija

†

15. julij 1923

otok Rab, Rab, Hrvaška

Imena

ime:

Belija Pravdoje
ime:

Belia Justus

Poklici ali dejavnosti

gozdarski strokovnjak

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi1003940" corresp="psb-text.xml#psb00373" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003940/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Pravdoje</forename>
            <surname>Belija</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Justus</forename>
            <surname>Belia</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#gozdarski-strokovnjak"/>
          <birth>
            <date when="1853-11-02">2. nov. 1853</date>
            <placeName>
              <settlement>Male Žablje</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>45.8746583 13.8549068</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1923-07-15">15. jul. 1923</date>
            <placeName>
              <settlement>Rab</settlement>
              <geogName>otok Rab</geogName>
              <country>Hrvaška</country>
              <geo>44.75559601191739 14.76143379160158</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

Belija (Belia) Pravdoje (Justus), gozdarski strokovnjak, r. 2. nov. 1853 v Malih Žabljah pri Ajdovščini, u. 15. jul. 1923 v Rabu na otoku Rabu. Obiskoval je Dežel. kmetij. š. v Gor. (1877/78) in diplomiral 1882 na Gospodar. gozdar. učilišču v Križevcih. Na Rab je prišel 1883 in bil od 1886–1920 gozdar. referent občine Rab. Takoj se je lotil pogozdovanja Raba in Paga. Mestni park je zasadil 1890. Poleg z gozdar. se je bavil tudi s floro. Sodeloval je z znanim hrv. strok. prof. Dragutinom Mircem, ki je z njegovo pomočjo napisal obsežno knjigo Flora i fauna otoka Raba. Od 1887 se omenja B. v bogati liter. o Rabu ne samo kot gozdar. strok., ampak tudi kot pomemben turistični delavec. Bil je stalni spremljevalec vseh potopiscev in tujcev, ki so pisali o Rabu, istočasno pa 1889 tolmač nem. jezika, ko so prišli prvi predstavniki z Dunaja, da bi se z občino Rab dogovorili o izgradnji turističnega Raba. 1909 je zgradil Penzion Belia in prvi uvedel tekočo vodo po sobah. Odlikoval se je kot družbeno polit. delavec in aktivno sodeloval v hrv. klubu na Rabu pri ohranjanju narodnega duha pod avstroogr. monarhijo, posebno pa pod it. okupacijo otoka od 1918–21. Leta 1913 je organiziral mestno glasbeno društvo in bil njegov prvi preds. – Po smrti so mu 1924 postavili spominsko ploščo v mestnem parku, 1974 pa doprsni kip.

Prim.: Podatki Vjekoslava Legata, Rab; Šumar. encik. I, 54.

Jem.

Kratice in krajšave

Martin Jevnikar

Jevnikar, Martin: Belija, Pravdoje (1853–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1003940/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Belija, Pravdoje (1853–1923)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Belija, Pravdoje (1853–1923)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine