Primorski slovenski biografski leksikon
Bekeš Peter, pravnik in politik, r. 12. avg. 1946 v Celju, živi v Lj. Oče Boris, pravnik, mati Sonja Močnik, diplomirala na trgov. akad., brat Andrej (gl. čl.). Osn. š. v Celju in Trbovljah, kjer je obiskoval tudi tri razr. gimn. 1964 se je družina preselila na slovensko obalo, tako da je 4. razr. gimn. in maturo opravil v Kopru. V družini je bilo živo vzdušje primor. emigrantov – mati je bila doma z Grahovega ob Bači, družina se je 1930 preselila v Jslo. Diplomiral na Pravni fak. v Lj. 1970, kasneje je na isti fak. vpisal še študij 3. stopnje. Zatem je delal kot sodni pripravnik na okroš. sodišču v Kopru ter na vrhovnem sodišču v Lj. ter opravil pravosodni izpit. Že pred diplomo je bil profesionalni član predsedstva RK ZSMS, kjer je bil tudi preds. komisije za vzgojo in izobraževanje. 1972–74 je bil svetovalec in šef kabineta preds. Ustavnega sodišča SRS. 1974 je postal član predsedstva rep. konference SZDL, naslednje leto pa tudi član izvrš. odbora predsedstva, zadolžen za področje družbenopolit. sistema. 1980–82 je bil namestnik republ. sekretarja za pravosodje, občo upravo in proračun, nato pa skoraj dve leti svetovalec Predsedstva SRS za področje družbenopolit. sistema. Jeseni 1984 je prešel v Marksistični center CK ZKS, kjer je bil dve leti najprej sekretar, nato pa predstojnik, do 1989, ko je bil izvoljen na zadnjem kongresu ZK za člana CK in člana predsedstva, postal pa je tudi eden od izvrš. sekretarjev predsedstva CK. Na prvih večstrankarskih volitvah apr. 1990 je kandidiral na listi ZKS-SDP ter bil v 5. južnoprimor. volilni enoti neposredno izvoljen za poslanca v družbenopolit. zboru nove slov. skupščine. Aktivno sodeluje v raznih skupščinskih telesih – preds. je komisije za nadzor nad zakonitostjo dela Varnostnoin-formativne službe in član drugih komisij in odborov. Dokler je bila SDP v strogi opoziciji, je bil tudi član ožjega jedra t. i. vlade v senci. Od 1990 je tudi višji predavatelj za predmet »nadsistem javne uprave« na Višji upravni šoli v Lj. V okviru dela v SZMS, SZDL in ZKS je opravljal tudi številne druge funkcije na občinski, republ. in v primeru mladinske organizacije tudi na jsl. ravni, s čimer je povezano tudi njegovo sodelovanje na nekaterih mednar. mladinskih kongresih. – Prejel je tudi nekatera priznanja in eno državno odlikovanje. Pri delu v omenjenih polit. organizacijah in državnih organih se je posvečal predvsem problemom ustavnega in skupščinskega sistema, mednar. odnosov in zunanje politike. Delal je tudi kot publicist in diskutant na številnih okroglih mizah. V zvezi s pluralizmom Kardeljevega tipa je napisal kratko analizo Pluralizem samoupravnih interesov (TiP 1977, št. 7–8), ; kot tudi serijo člankov z naslovom Počasen napredek samoupravnih interesnih skupnosti (Delo 25. maja – 1. jun. 1976). Znotraj Marksističnega centra je vodil ekipo mladih partij. intelektualcev, ki je s teoretičnimi analizami, a tudi z »generacijskim« pritiskom na staro partij. nomenklaturo privedla do pluralizacije same ZK, kar je končno olajšalo t. i. sestop z oblasti ter prehod v polit. pluralizem Sje.
Prim.: Osebni podatki; AS, gradivo Sekretariata za kadrovska vprašanja; Skupščina RS, dokumentacija; Angažiranje za demokracijo, Komunist 23. jun. 1989; Volitve bodo barometer demokracije, Dnevnik 10. jul. 1989; Si partija reže svojo vejo?, 7D 6. jul. 1989 (intervju s P. Bekešem); SDP – ideološki brezdomec?, Delo 10. jan. 1991.
Mlakar
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine