Bedenčič, Anton (1946–)

Bedenčič Anton, duhovnik in vzgojitelj, r. 21. jan. 1946 v Lj. Oče Anton, železniški delavec, mati Alojzija Boltežar, delavka, nato uradnica. Ko je imel 3 leta, je oče pri nesreči na delu izgubil obe nogi, vendar se ni ustrašil življenja, kar je močno vplivalo na družino. Mladost je preživel v lj. četrti Moste-Kodeljevo. Osn. š. v Zeleni jami, nižja gimn., po reformi pa zadnji razredi osemletke na moščanski gimn. 1960 se je vpisal na salezijansko gimn., ki pa je iz polit. razlogov ni bilo v Slov., zato je študiral v Križevcih pri Zgbu in na Reki. Matura 1965 na drž. gimn. v Križevcih. Pri vojakih v Plevljah v Črni Gori. V salezijansko družbo (slov. inšpektorat sv. Cirila in Metoda) je stopil 15. avg. 1962, večne zaobljube 15. avg. 1970. Na TF v Lj. se je vpisal 1968, v duh. posvečen 29. jun. 1973 v lj. stolnici. Že v času teol. študija se je ukvarjal z mladino na Rakovniku in v Rudniku, kjer je dobil prvo službo kot kaplan. Nato se je eno leto izpopolnjeval v praktičnem vzgojnem delu v ukrajinskem zavodu v Rimu. Poleti 1974 je že bil duhovni vodja na trž. skavtskih taborih, sept. 1974 pa je nastopil v trž. škofiji. Prvi dve leti je bil zadolžen za versko delo z mladino in je živel v Marijanišču na Opčinah. Prirejal je verska srečanja, vodil mlad. verske skupine in postal asistent že obstoječe študentske skupine, ki je dec. 1975 in jun. 1976 izdala svoje glasilo v revijalni obliki. Kot navdušen planinec in alpinist je uvajal v gorsko naravo mlajše in starejše. Takoj se je zelo krepko vključil v skavtsko gibanje in bil dejanski, od 1977 pa uradni duh. vodja Slov. trž. skavtinj, po združitvi fantovske in dekliške organizacije STS pa ga je škof 14. apr. 1984 imenoval za duh. vodjo trž. dela SZSO. Kot tak je bil dejaven v vodstvu, na srečanjih in sestankih, s sodelavci je ustanovil skupine na Repentabru, vodil verska srečanja ipd. Vsako leto od 1974 do 1992 je bil duh. vodja na enem ali več trž. poletnih skavtskih taborih. S 1. dec. 1976 je postal žpk upravitelj (kot žpk bi moral imeti it. državljanstvo) na Repentabru. Začel je z obnovo na verskem, kult. in gosp. področju. V pastoralnem delu je dal poseben poudarek skrbi za mlade (letni tedni zbranosti za strežnike in drugo mladino, od 1981 vsakoletni novoletni bohinjski dnevi za trž. srednješolce in študente). Na kult. področju je poživil žpk skupnost, saj je ustanovil in vodil otr. in mlad. pev. zbor Zvonček ter ženski, nato meš. zbor Repentabor. Z mlad. zborom je večkrat nastopil med slov. izseljenci po Evropi. V letu 1983 je začel z gradbeno obnovo Repentabra. Povsem so bili obnovljeni cerkev, župnišče, srenjska hiša in obzidje. Žpk prostore so ob 40-letnici smrti 9. mar. 1986 poimenovali po priljubljenem žpku E. Westru (PSBL IV, 305), ki so mu 11. okt. 1992 odkrili še kip. Ponovno je oživil starodavni romarski shod na Repentabru na Veliki šmaren. B. je bil tudi prof. na trž. slov. šolah: filoz. je poučeval kot suplent na klas. liceju F. Prešerna 1976–77, od 1977–78 do 1991–92 pa je bil prof. verouka na trg. zavodu Ž. Zoisa. V M(Trst) in skavtskem Jamboru je objavljal duh. misli, dopise tudi v KatG. Jeseni 1992 je odšel na enoletno štud. izpopolnjevanje v Rim.

Prim.: Osebni podatki; arh. SZSO; šolska izvestja; intervju v Glasilu slov. verskega občestva Trst, dec. 1975, 19–21; Letopis Cerkve na Slovenskem 1985, Lj. 1985, 354; B(oris) S(imoneta), Svečano ob 10-letnici delovanja repentabrskega župnika Bedenčiča, PDk 17. dec. 1986; Jože Zadravec, Sto sanj ljudi, sto temnih lis, Družina 23. mar. 1992 s sl.; Repentabrski župnik gre v Rim na izpopolnjevanje, PDk 1. sept. 1992 s sl.

ij