Bastian, Mate (1828–1885)

Bastian Mate, narodni buditelj hrvaških Istranov, politik, publicist, r. 5. sept. 1828 v Jugi-Baštijani pri Kastvu, u. 25. nov. 1885 v Trstu. Osn. š. je obiskoval pri Sv. Mateju, gimn. na Reki in v Zgbu, bogoslovje pa v Gor. in Trstu (1848–52). Začel je kot kaplan v Umagu in Črnem vrhu (1852–56), potem je služboval kot katehet na šolah sester usmiljenk v Trstu, na it. gimn. in na pomorski š. V mladih letih se je oprijel idej ilirskega gibanja in hrv. narodnega preroda, kasneje je bil pristaš Strossmayerjevega jugoslovanstva. V sedemdesetih letih je skupaj s tržaško-koprskim škofom Jurijem Dobrilom in Dinkom Vitezičem vodil narodno gibanje Hrvatov Istre in kvarnerskih otokov. Uresničil je Dobrilovo zamisel o potrebi lista za Istro in Kvarner in tako je začel v Trstu izdajati Našo slogo (1870). Pri tem pomembnem listu je ostal do smrti eden od ur. in sodelavcev. Proti koncu življenja se je nagibal k bolj radikalnemu pravaškemu gibanju, ki je tudi na tleh Istre zamenjalo zmerno Strossmayerjevo smer. Poleg politične žurnalistike je posebno pozornost posvečal tudi književnosti. Objavljal je rodoljubno poezijo, v veliki meri anonimno. Rodoljubno noto imajo tudi njegove dramske stvaritve.

Z bratom Ivanom sta bila dvojčka. Njuna življenjska pot je bila v mladosti skupna. Ivan B. je bil posvečen 1853 in je pričel službovati v Bujah ter nato postal 1856 katehet v Trstu, kjer je u. 11. mar. 1886. V javnem življenju ni bil tako aktiven kot brat, uveljavljal pa se je kot cerkveni slikar. B-ova je upodobitev Franine in Jurine, protagonistov rubrike v Naši slogi; nekaj B-ovih slik je bilo na razstavi o Julijski krajini v Bgdu (1930). V literaturi se priimek bratov B. pogosto navaja napačno kot Baštijan.

Prim.: V. Spinčič, Črtice iz hrvatske književne kulture Istre, Zgb 1926, 86–89; P. Strčić v Dometi 1/1968, št. 2–3, str. 122–23; Isti v Istarski mozaik 5/1967, 353–65; Isti, prav tam 6/1968, 210–34; Isti v Jadranski zbornik 7/1969, 509–30; Isti v Pazinski memorijal 1, 1971, 17–37; M. Strčić v Histria historica IV, 2, 1981, 7–65; Ista, Istarska beseda i pobuna 1–2, Pula 1984–1985; Ista v Fluminensia 2/1989, 2–3/1990, 44–52; HBL 1, 510–11.

Hozjan