Barbarino, Gilberto (1936–)

Barbarino Gilberto, policijski uradnik, r. 14. okt. 1936 v Chiamannace na Korziki, živi v Vidmu. Oče Anton »Pani«, mati Judita Siega, vsi iz Bile v Reziji. Začel pesniti pozimi 1973/74 ob pogledu na prve sinkove korake, ki so ga spomnili od doma znanih verzov »Pleši, pleši, črni kus!« V prvem navdihu je zložil balado Črni kus, ki je njegova najboljša pesnitev (do leta 1984, potlej nimamo podatkov). V rezijansko poezijo so s tem prvič prišle kitice, oktave (vsaj glede števila verzov, če ne po metru), z dvovrstičnim pripevom (»zborom«) za vsako. Gre za pravo antologijsko besedilo, ki je bilo že nekajkrat objavljeno in prevedeno (v knjižno slovenščino in italijanščino). Te ravni ni več dosegel; kasnejši pesniški poskusi so ali razvlečeni (Zagata 1913, Rekje za noga zeca) ali konvencionalni (Daleč pogani). V pesmi Rezija (Petris, 9) primerja avtor svojo dolino z mladenko, ki leži v travi, rožnato oblečena, z zelenim trakom v laseh, naokoli pa jo varujejo Kanin in drugi vrhovi. Mikavna razširitev metaforike, znane iz rezijanskih ljudskih pesmi, vendar deluje prisiljeno in oblikovno ni izčiščena. Avtorju, ki rad zahaja v hribe, je blizu pravljični živalski svet. Nabral je tudi nekaj ljudskih pesmic, anekdot, uganko in prgišče pregovorov (To ke učijo naši ti stari), kar menda ni bilo še objavljeno. V Vidmu je tajnik rezijanskega kulturnega krožka (Circolo culturale resiano »Ta rožina dolyna«: šteje ok. 300 članov, prireja družabna srečanja, folklorne nastope, predavanja ipd.).

Prim.: (A. Barazzutti), Rinasce la passione per il resiano. All'ombra del Canin 1974/3–4, 85, 88 (4 teksti, v priredbi Marice Di Lenardo); M. Matičetov, Pesem iz Rezije. Dan, 4. jun. 1974, 24–25; Isti, Poesia d'autore nel dialetto sloveno delta Resia. La battana 18/63–64, Fiume, mar. 1982, 119–121; B. Petris Autori resiani. Udine 1984, 5–25.

Mtv