Barazzutti, Alfonso (1931–2016)

Barazzutti Alfonso, duhovnik, r. 9. mar. 1931 (op. ur.: 11. nov. 1931) v Gouvieuxu (Seine et Oise, Francija). Oče Valentin, delavec iz Forgarie v Furlaniji, mati Elisa Coletti. Bogoslovje študiral v Vidmu, posvečen 1959. Med osemnajstletnim službovanjem v Reziji (tja prišel iz Mužca-Moggio 1967, odšel v Susans 1984) je zelo skrbno urejal župnijsko glasilo All'ombra del Canin in odprl vrata vanj tudi režijanščini: v verskih (molitvice ipd., v prozi in verzih) in posvetnih besedilih (pravljice, pesmice – ljudske in umetne). 1976 je v glavo lista vrnil nekdanje rezijansko ime, ki je bilo tam že 1936–39 (takrat na prvem mestu in ne kot podnaslov, v obliki Ta pud Chianinouo sinzo; 1976 Pod Tjanynowo Sinco, danes Pod Canynowo Sinco). Vpeljal je – kot priložnostno rubriko – kulturno stran: La pagina della cultura, I fatti della cultura, Cultura di casa nostra, Cultura resiana ipd. Za sodelovanje je znal pridobiti tako domačine (G. Barbarino, D. Clemente, G. Clemente Tomasig, A. Di Lenardo, sestri D. in M. Di Lenardo, A. Longhino Arketow, A. Madotto, L. Paletti, Silvana Paletti, G. Rotta, R. Quaglia pa še kdo) kakor pisce od zunaj (M. Matičev, P. Merkù, A. Moretti, E. Mozetič dr.). Precej redno je spremljal knjižne in revijalne objave o Reziji, poročal (ali dal poročati) o ploščah in kasetah z rezijansko pesmijo, »citiro«, zvonovi, o nastopih folklorne skupine, pevskega zbora »Monte Canin« (temu je bil nekakšen boter), o osojskem ansamblu »Tožna äsen / I figli delle tenebre« (na čelu s kantavtorjem Rinom Chinesejem), o rezijanskih umetniških dosežkih (rezbar in slikarka v Bili, komponist v Parizu), o odprtju kulturnega doma, o znanstvenih posvetovanjih v Reziji (1979 ob 50-letnici smrti J. Baudouina de Courtenaya, leto za tem o pisavi režijanščine). Tudi objavo zgodovinskih prispevkov v listu je podpiral, in ko so se našli nestrpneži, ki so napadli npr. članek C. Di Lenarda Storia e resistenza in Val Resia, jih je prepričljivo zavrnil: Punti fermi (1979/3, 259). Sicer je že pred tem sledil načelom mons. Alda Morettija (vidnega odpornika iz vrst furlanskega klera): La scienza non ha confini (1975, n. spec, 134). Ob jubileju župnijskega lista je v svojem uvodniku 1928–1918 «Cinquant'anni a servizio della Storia, della Cultura e della Fede» (1979/4, 261) priporočal: pišite zgodovino, ljubite kulturo, bodite trdni v veri. Sprožil je tudi nastanek komentirane rezijanske bibliografije 1927–1979, ki je pred knjižnim izidom (Videm 1981) najprej izšla v nadaljevanjih na straneh rez. župnijskega lista. V le-tem je rezijanski »plevan« Barazzutti ves čas – med drugim v uvodniku P rima il resiano poi lo sloveno (1980/1, 275) – zagovarjal stališča, s katerimi se lahko strinjamo ali razhajamo, vendar moramo priznati, da je avtor pisal odkrito, po svoji vesti. Deset let po prihodu v Rezijo se je nekako že štel za domačina in se zaskrbljeno vpraševal: «Ma scomparirà allora la nostra lingua e con la lingua la nostra cultura?» (1976/3–4, 159: Ampak ali bo takrat naš jezik izginil in z jezikom naša kultura?). Med župnijskimi izdajami, ki jim je bil B. pobudnik in ur., velja omeniti ponatis B. de Courtenayevih Materialov III 1913 (Christjanske uzhilo) z rezijanskimi pridigami 1845–1850, ki jim je bil tokrat dodan prevod v it. (G. Clemente Tomasig).

Prim.: 1928–1978. All'ombra del Canin / Pod tjanynowo sinco. Cinquant'anni di vita resiana attraverso le pagine del bollettino parrocchiale. Ediz. fuori commercio a cura della Pieve di S. Maria Assunta, Resia 1981. (fotopomanjšano v 3 knjigah, 318 + 306 + 328 str., 4°; A. Barazzutti je podpisan v predstavitvi na začetku 1. knjige in na koncu 3. knjige.

Mtv