Novi Slovenski biografski leksikon
BAJIČ, Stojan Albert (rojstno ime Stojan Albert Gerstenmayer; Stojan Albert Bayitch, Stojan Bajič), pravnik, bibliotekar (r. 18. 11. 1901, Postojna; u. 19. 1. 1974, Miami, Florida, ZDA). Oče Franc Gerstenmayer (1919 priimek spremenil v Bajič), finančni strokovnjak, mati Julijana, r. Bevk.
Osnovno šolo je obiskoval v Postojni in Ljubljani, kjer je 1920 maturiral na klasični gimnaziji. Vpisal se je na Pravno fakulteto (PF) v Ljubljani, zelo uspešno opravil vse državne izpite in rigoroze ter 1925 doktoriral. Od 1926 je služboval kot pripravnik najprej na okrožnem sodišču v Ljubljani, nato še v Kamniku (1930). 1931 je bil imenovan za sodnika okrajnega sodišča v Metliki. Delo sodnika je prekinil ter v študijskem letu 1931/32 kot štipendist Turnerjeve ustanove odšel na izpopolnjevanje znanj s področja državljanskega (civilnega) prava in mednarodnega zasebnega prava na Univerzo v Leipzigu. Istočasno je študiral tudi na tamkajšnjem Institut für Arbeitsrecht in za nekatere jugoslovanske revije napisal nekaj prispevkov o delovnem pravu na Slovenskem. Med bivanjem v tujini je bil imenovan za sodnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je bil nato zaposlen (1932–41). Po vrnitvi je bil 1935 imenovan za privatnega docenta za delovno pravo na PF v Ljubljani, kar je pomenilo pomembno prelomnico v njegovem življenju. Lahko se je začel ukvarjati tudi s pedagoškim delom, ki je pomenilo logično nadaljevanje znanstvenega dela. 1935 se je kot izvedenec vladnega dela jugoslovanske delegacije udeležil konference Mednarodne organizacije dela (MOD) v Ženevi. Na povabilo Mednarodnega urada dela (MUD) MOD-a je 1939 za slabo leto sprejel delo atašeja v odseku za delovno pravo in inšpekcijo dela. Po vrnitvi iz Ženeve je bil sodnik na okrajnem sodišču v Ljubljani, dokler ga ni visoki komisar za ljubljansko pokrajino 1941 imenoval za izrednega profesorja na PF v Ljubljani za državljansko in mednarodno zasebno pravo ter 1943 za rednega profesorja.
Med drugo svetovno vojno je bil kapetan Vojske Kraljevine Jugoslavije. 1944 je zbežal v Ženevo, kjer se mu je pridružila žena. Skupaj sta 1947 emigrirala v ZDA in 1952 pridobila državljanstvo ZDA. Bajič je 1951 na Univerzi v Chicagu ponovno doktoriral, nato pa po pridobitvi državljanstva ZDA 1952 na PF Univerze v Miamiju postal profesor prava in bibliotekar za tujo pravno literaturo. Upokojil se je 1967.
Znanstveno se je od vsega začetka posvečal delovnopravnemu področju, sprva položaju nameščencev. 1929 je objavil prispevek o izvršbi na prejemke zasebnih nameščencev, nato pa 1930 Nameščensko pravo. V času študija v Leipzigu je v Slovenskem pravniku objavil razpravo o delovnem pravu v novem obrtnem zakonu, za revijo Radnička zaštita je napisal razpravo o kršitvi kolektivne pogodbe, za revijo Pravosudje pa prispevek o kolektivni pogodbi. V tem obdobju je začel pisati knjigo Delavsko in nameščensko pravo, ki je izšla 1934. V njem je skušal dati teoretske osnove delovnega prava, s katerim se dotlej na Slovenskem ni nihče načrtno ukvarjal. V tem pogledu ga lahko štejemo za začetnika slovenske delovnopravne vede. V številnih člankih je tematiko s področja individualnega delovnega prava dopolnjeval tudi s proučevanjem vprašanj v zvezi s kolektivno pogodbo. V njegovih delih je zaznati, da razume delovno pravo kot specialno pravno panogo. Na pedagoškem področju je namenjal pozornost individualnemu delovnemu pravu in v ta namen kot učno gradivo 1936 objavil knjigo Delovno pravo. Bajič se je zanimal tudi za mednarodno pravo na splošno, zato je začel predavati tudi o mednarodnem delovnem pravu. Po pridobitvi doktorata na Univerzi v Chicagu se je prenehal ukvarjati z delovnim pravom in je posegel na nekatera tudi za ameriške razmere nova pravna področja. Poleg klasičnih predmetov, kot sta Konflikt zakonov in Primerjalna pravna zgodovina, je predaval še Letalsko pravo, Pravo in Karibi, Pravo in revolucija, Medameriško pravo o ribištvu in o navedenih področjih tudi pisal. Članke je objavljal v revijah University of Miami Law Review, University of Miami Inter-American Law Review, American Journal of Comparative Law, Buletin del Instituto de Derecho Comparado de Mexico in Lawyer of Americas. Stik z mednarodnim in primerjalnim pravom je ohranjal kot član American Association for Comparative Law in American Society of International Law, izkušnje na teh dveh področjih pa je uspešno uporabljal pri svetovalnem delu za različne institucije (npr. The Florida Bar Committee on International and Comparative Law in Graduate Committee at University of Miami).
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine