Bufon, Ivan (1870–1929)

Bufon Ivan, organizator delavstva, r. 26. jan. 1870 v Svetem pri Komnu (»pri Francozih«), potomec franc. priseljenca v naše kraje, u. 10. apr. 1929 v Lj. Oče Martin Buffon, mati Uršula Lozej. V Trstu se je izučil za peka in se kasneje povzpel do solastništva dveh pekarn, a zaradi nepoštenosti drugega partnerja gospodarsko propadel. Prešel v železniško-prometno službo. Tu se s trudom in študijem povzpel do prometnega uradnika III. kateg. Ko je videl, kako se slov. človek raznaroduje iz ekonomskih težav v nemški oz. it. social-demokratski stranki, je stopil na delo za dvig življenjske ravni slov. delavca. 10. marca 1918 je B. v Trstu predlagal obsodbo jsl. socialne demokracije, ker ni podpirala Majske deklaracije. Njegov predlog ni bil sprejet. Po vojni je v Trstu organiziral stavko, pred aretacijo od strani Italijanov zbežal v Jslo. Tu se udejstvoval v Železniški nabavljalni zadrugi, pri kreditnih zadrugah, idr. V Trstu je stanoval v Rojanu; z ženo Marijo Košir iz Kanala ob Soči je imel devet otrok, med njimi: Dušan (gl. čl.), Zmago (gl. čl.) in inž. Janko. Čeprav je imel le osn. š., je B. znal češko, it. in nemško. Bil neutruden organizator in animator na polit. shodih, »neustrašen boritelj za delavska prava, idejni tvorec narodnih-strokovnih organizacij«, ki »je postavil temelje pokretu, ki je zadal Avstriji toliko skrbi, ki je vzdramil široke narodne kroge in vnesel v sovražnikov tabor strah pred zavednostjo domačega delavca« (Vladimir Kravos, Delo, glasilo Narodno-strokovne zveze, 1929). Leta 1907 je dal idejo, pobudo in dejansko ustanovil Narodno-delavsko organizacijo v Trstu, ki je že po dveh mesecih štela nad 1000 članov, in ne Matko Mandić (prim. SBL II, 42, njen prvi preds. pa je bil Josip Mandić), kakor tudi ne Otokar Ribar (prim. SBL III, 179). Pravila za narodno-delavsko organiz. je sestavil Gustav Gregorin. Iz Narodno-delavske organiz. je 1909 izšla Zveza jsl. železničarjev, ki so ji načelovali B., I. Škerjanc, Hochmüller, F. Jaklič in F. Simončič, poznejše Združenje jsl. železničarjev in brodarjev, ter Narodno-strokovna zveza v Lj. Deloval je še pri Sokolu, CM družbi, pevskem društvu Zarja. Bil je član društva E.

Prim.: sporočilo Janka in Dušana Bufona; E in Železničar iz cit. obdobja; Delo, glasilo Narodne-strokovne zveze, 1928, str. 17; Delo 1929; Narodni delavec, glasilo Narodne-delavske organizacije 1909 do 1911; Kacinova 25; NRazgl 1970, 1. 9.

Brj.