Brinar, Miran Jožef (1909–2002)

Brinar Miran Jožef, dr. inženir gozdarstva, r. 18. jul. v Postojni. Oče Josip, ravnatelj meščanske šole, mati Evgenija Cvenkel. Diplomiral na gozdarski fakulteti v Zgbu. Doktorsko disertacijo Vpliv svetlobe na razvoj bukovega mladja je zagovarjal 1969, promoviral 1970 za doktorja gozdarskih znanosti. Je znanstveni svetnik in vodja odseka za gozdarsko genetiko na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slov. Prva povojna leta je bil na službeni dolžnosti v Bgdu. Pretežno je svoje znanstvene prispevke objavljal v strokovni reviji GozdV; tako je v letniku 1948: Naši strokovni kadri; 1951; Katastrofa v idrijskih gozdovih kot spodbuda za razmišljanje o stojnosti bukovih gozdov (tudi samostojno); 1952: Količinska in kakovostna proizvodnja lesa; O raznih načinih redčenja; Snovanje mešanih sestojev smreke in bukve s sajenjem bukovih mladic; Biološki postopek pri luščenju drevesne skorje; Ameriška raziskovanja o vplivu gozdov na odtekanje vode in na erozijo tal; 1953: Kakšna rastišča ustrezajo topolom; Gojimo topole (knjiga, skupaj z V. Beltramom in V. Šenico); Naloge gozdarstva v Suhi krajini; 1955: O preskrbi lesa na krasu; Premena neprimernih nižinskih smrekovih gozdov; 1958: Izbira najprimernejših načinov saditve; 1961: Načela in metode za izbiro semenskih sestojev; 1962 in 1963: Nekatera dognanja sodobne gospodarske genetike; 1964: Življenjska kriza jelke na slovenskem ozemlju v zvezi s klimatičnimi situacijami; Klošči v slovenskih gozdovih; Gozdovi Sovjetske zveze in gospodarjenje z njimi; 1965: Bukove rase in diferenciacija različkov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti; 1966: Znana in vendar nepriznana dejstva o naši jelki; 1967: O posvetovanju o gozdnih cestah; 1971: O vplivu kolinov na kalitev semena v zvezi z alternacijo nekaterih gozdnih drevesnih vrst; Pasekvoja – nova pomembna eksota; O razvojnem ritmu različnih bukovih provenienc oz. ekstipov (GeogrV) in dolgo vrsto zapisov in ocen tujih revij in knjig. Sodeloval je tudi v tujih revijah: Šumarstvo (Bgd), pri slovaški akademiji znanosti je izšlo njegovo delo: Die Buchenwälder Jugoslawiens mit besonderen Nachdruck auf die Zustände in Slowenien. Buk ako priemyselna surovina (1960). Ukvarjal se je z gozdarsko terminologijo; najprej je objavljal tako gradivo v GozdV, potem pa je 1970 izdal knjigo Gozdarski slovar. Bil je terminološki svetovalec, ki je dajal gradivo za Slovar slovenskega jezika (L 1970; II, 1975). Bil je 21 let urednik GozdV 1951–1971; kasneje ostal še vedno član uredniškega odbora, bil član raznih komisij in projektov, npr. Zbornika lesarstva in gozdarstva.

Prim.: Krstne matice; M. Brinar, Marginalije ob gradivu za gozdarski strokovni slovar, GozdV 1963, 285–96; BiolV 1964, 94; Kojeko 2, 123; Spominski zbornik Biotehnične fakultete 1947–1972, Lj. 1972, 186; France Novak, Gozdarski leksikon, GozdV 1971, 108–110; Urednik [= Milan Ciglar], Ob novem letniku, GozdV 1972, 1, 1; Letno poročilo Inštituta za lesno gospodarstvo Biotehnične fakultete 1969–.

Brj.