Bric, Ivo (1896–1943)

Bric Ivo, prosvetni delavec, r. 28. dec. 1896 v Dornberku, pt. u. 2. jun. 1943. Oče Ivan, kmet, mati Jožefa Budihna. Osn. š. v Dornberku, 4 gimn. razr. v Gor., a je moral zaradi šibkega zdravja prekiniti študije. Kot osemnajstletnik poklican 15. apr. 1915 k vojakom. Poleti že na Dnjestru, a poslan zaradi bolezni v bolnišnico v Košice na Češkem. Okt. 1915 je odšel v Ljutomer, zatem v Tuzlo, v Banjaluko (febr. 1916) in Radgono. Nov. 1917 so ga poslali na it. fronto in bil v Cervignanu ter Innsbrucku; od tu je odšel spet na rusko fronto do Odese. Po končani vojni se je vrnil skozi Ukrajino in preko Ogrske domov (14. nov. 1918). A že čez mesec dni so ga it. oblasti imele zaprtega, češ da je politično nezanesljiv, v Ajdovščini, v Senožečah in v Trstu, kjer se je jan. 1919 srečal z dr. A. Brecljem. Ko so ga 9. febr. 1919 izpustili, se je umaknil na jslo ozemlje in se zaposlil sprva pri vojaški policiji v Lj. (24. avg. 1919) in nato pri finančnih stražah v Goričici pri Vetrinju na Koroškem (28. nov. 1919) in pri Sv. Ani nad Tržičem (Kranj). Febr. 1921 se je vrnil na Primorsko in se doma oprijel kmetije. Z Lojzetom Bercetom (gl. čl.) sta okt. 1921 obnovila v Dornberku Slov. čitalnico. B. je postal njen preds. in močno razgibal društveno življenje. B. je vodil domači dramatski odsek, se udeleževal režiserskih tečajev, ki jih je organizirala PZGor, postavil na oder več uspelih iger, vodil kulturne in zabavne večere. Postal je preds. Spodnje-vipavskega prosvetnega okrožja in nudil strokovno pomoč sosednjim prosv. društvom. Dopisoval je v GorS, NašČ in NL, v Družini pa je objavil več slik iz krajevno-zgodovinskih zanimivosti. Ko je fašizem ukinil društva, je B. rešil društveno imetje in skrbel, da so se knjige posojale, pospeševal je narodno petje in organiziral mladinske izlete. Od 1923 dalje je bil tajnik Gospodarske vinarske zadruge ter poslovodja ob njeni prisilni likvidaciji. Oblasti so mu očitale, da se upira poitalijančevanju; večkratno so ga zaslišali na kvesturi in ga 1930 postavili pod policijsko nadzorstvo; 1932 mu je pokrajinska komisija izrekla policijski opomin (ammonizione). 5. jun. 1936 pa je bil aretiran in obsojen na 5 let konfinacije v kraju Castelluccio Inferiore (Potenza) zaradi iredentizma in Italiji škodljivega delovanja. Kazen mu je bila potem skrajšana na 3 leta, ob sklenitvi it.-jugosl. prijateljskega pakta je bil pomiloščen in izpuščen (24. marca 1937). Po vrnitvi je sodeloval pri zadrugah, ki so bile še pri življenju. 5. apr. 1941 so ga zopet aretirali in poslali v konfinacijo v Pisticci (Matera), a ga že 8. maja izpustili na svobodo. Vrnil se je domov in kmetoval, dokler ni bil ustreljen.

Prim.: NašČ 1923, 31; 1924, 100; 1925, 36, 60; 1927, 118.

J. Č.