Breščak, Stanko (1911–1960)

Breščak Stanko, pesnik, r. 2. jun. 1911 v Dobravljah, u. 13. apr. 1960 pt. Oče Anton, kmet, mati Frančiška Rešeta. Bil je enajsti otrok v družini štirinajstih bratov in sester. Lj. š. obiskoval v Dobravljah 1917–1924. Za bistrega fanta so se zavzeli žpk Ivan Rejec in kapucini v Vipavskem Križu in tako je odšel študirat v frančiškansko semen. v Piacenzo. Vendar je opravil le prvo gimn., ker je zbolel na pljučih. Jeseni 1926 je bil sprejet v 3. gimn. razr. malega semen. v Gor. (izpite čez 2. razr. izdelal čez poletje). V semen. ostal do 1928. Nato se zaposlil kot uradnik pri zavarovalnici La Fondiaria v Gor., kjer je delal že njegov brat Miro. Po nekaj mesecih spet resno zbolel. Zdravil se je v trž. bolnišnici in drugod. Od 1939 do 1942 je bil v Dobravljah. Od pomladi 1942 živel pri sorodnikih v Milanu, ker so ga doma fašisti preganjali. Moral spet v sanatorij Quasso al Monte, od koder je bil odpuščen konec 1944. Avg. 1945 se je vrnil v Dobravlje. B. je bil nenavadno talentiran, posebno za jezike, in mnogostransko razgledan (likovna umetnost, filozofija, glasba). Literarno je začel delovati ok. leta 1934, čeprav je že kot učenec osn. š. pošiljal dopise v NoviR (prim. Sveti Križ; 1924, 95–6). Pisal je pesmi in prozo ter filozofsko in likovno kritiko. Ker ga je njegovo dolgoletno bolezensko stanje pogosto postavljalo v težke konfliktne situacije, je marsikaj od napisanega sam uničil, marsikaj pa se je zaradi neurejenih razmer porazgubilo. Največ pa je bilo vsekako uničenega v času, ko so okupatorji leta 1943 požgali hišo v Dobravljah, kjer so z ostalim vred zgoreli tudi njegovi rokopisi. Iz leta 1938 je objava spisa Ringiovanire v štirinajstdnevniku Perseo (B. je namreč obvladal italijanščino do take mere, da je v njej tudi ustvarjal prozo, poezijo in esejistiko). Po zadnji vojni se je prva leta kot kulturni delavec z vsem zagonom vrgel na delo za obnovo domovine. Pisal je predvsem poezijo, vendar mu je uspelo objaviti le tu in tam. Tako je SlovJ 1953, št. 47 prinesel njegovo pesem Hrast, celjski koledar MD pa isto leto pesem Kmetova (str. 214). V rokopisni ostalini je ostalo več njegovih pesmi (npr. epična pesnitev Naša pravda). B. je tudi risal in portretiral (nekaj njegovih risb in skic je ohranjenih).

Prim.: SB 1953; sporočilo pisateljice Ive Breščak iz Milana (avg.–okt. 1975).

Brj.