Brcko, Anton (1911–1939)

Brcko Anton, glasbenik, r. 5. apr. 1911 v Oseku kmetu Jožefu in Ani Smet, u. 21. febr. 1939 v bolnišnici v Mariboru. Osn. š. v Oseku, pripravnica v Alojzijevišču in 5 razr. gimn. v malem semen. v Gor. (1926–31). V Zadru je končal učiteljišče in diplomiral. Ker kot Slovenec ni mogel v It. dobiti zaposlitve, je leta 1936 odšel v Jslo, a tudi tam ni dobil službe, ker je bil it. državljan. Da bi se preživljal, je moral prijeti za vsako delo: pri banki Slaviji v Lj., organist in uslužbenec pri posojilnici v Slov. Konjicah. Tu je bil tudi kapelnik godbe na pihala in orkestra. Kasneje je honorarno poučeval na meščanski š. v Slov. Konjicah. Leta 1938 se je poročil. Toda zaradi pomanjkanja, prenapornega dela in težkega življenja je podlegel sušici, katere kal je nosil že iz otroških let. B. je bil glasbeno zelo nadarjen. Že kot semeniščnik je vodil zavodski pevski zbor. Veliko je skladal. Pod psevdonimom Selko Dragar je v samozaložbi izdal deset (op. ur.: dvanajst) Marijinih pesmi z naslovom Dolorosa; štiri mašne pesmi za otroški zbor so izšle v Gregorčevi zbirki »Mašne pesmi«. V rkp. je ostalo več kompozicij: uglasbitev Srečka Gregorca igre v štirih prizorih Marijino oznanjenje, več vložkov pri igri Kralj z neba, pri Desetem bratu. Za zbore: Sv. maša v čast Kristusovemu trpljenju (besedilo S. Gregorca), Maša v čast Materi božji; več Marijinih pesmi (Ljubezen do Marije, Še gori ljubezen, Zdrava Marija); božične (Sveta noč, O polnoči nebo žari). Harmonizacije narodnih pesmi (npr. Za materjo); instrumentalne skladbe (npr. Slava Bogu na višavi, božična predigra za orgle, 1930; Na krilih spominov, klavirska fantazija). B.-ov kompozicijski stavek je večinoma povzet po vzorih tedanje slov. zborovske glasbe (zlasti cerkvene). Označujejo ga preprosto štiriglasje, sveža metodika, vse to združeno s težnjo po iskanju bogatejšega glasbenega izraza. B.-ov glasbeni izraz ni še v celoti zaživel, čeprav kaže ustvarjalni talent; njegova dela izražajo mehko občutje in lirično naravo, često podano v narodno preprostem tonu.

Prim.: Selko Dragar, Dolorosa, samozaložba; Srečko Gregorec, Enoglasne in dvoglasne mašne pesmi, Gor. 1933; rokopisna zbirka skladb; podatki B.-ve žene Milene Živic (op. ur.: Živec).

A. B.