Bratož, Remigij (1904–1977)

BRATOŽ, Remigij (vzdevek Migio), karikaturist, slikar (r. 10. 2. 1904, Pula, Hrvaška; u. 28. 10. 1977, Maribor). Oče Alojz Bratož, kavarnar, mati Amalija Bratož, r. Godina.

Osnovno šolo je obiskoval v Puli, gimnazijo v Brnu na Češkem, kamor je bila družina evakuirana 1915. V tistem času se je učil violino, klarinet, trobento in saksofon. 1918 se je vrnil v Pulo, 1920 pa je z družino emigriral v Maribor. Po odsluženju vojaškega roka 1925 je bil violinist pri salonskem orkestru, s katerim je koncertiral po kavarnah v Zagrebu, na Reki, v Novem Sadu, Osijeku, Beogradu, Dubrovniku in Biogradu. 1941 se je redno zaposlil v mariborskem gledališču, kjer je bil od 1945 do upokojitve 1964 koncertni mojster.

Prvo samostojno razstavo karikatur je priredil marca 1940 v Novem Sadu, septembra istega leta je karikature razstavljal v Mariboru. Razstava okrog 130 karikatur Mariborčanov, ki jo je priredil v Beli dvorani Sokolskega doma, je kljub njegovi začetniški negotovosti zbudila precejšnjo pozornost. Od 1945 je sodeloval na razstavah mariborskih likovnih umetnikov. Sodeloval je na mednarodnih bienalih in salonih karikature v Montrealu (1966–69, 1971) in Ljubljani (Mednarodni bienale karikature Brez besed, 1969). Bil je član Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Kot karikaturist je sodeloval s časnikom Večer. 1955 je s štipendijo Sveta za prosveto in kulturo okraja Maribor študijsko potoval po Italiji.

Bil je samouk, vendar nesporen risarski talent. Pri zgodnjih karikaturah je uporabljal enakomerno tanko linijo s tušem, ki jo je poživljal z barvo. Največ uspeha so požele njegove karikature šahistov. Kot karikaturist je prvič spremljal 3. šahovsko prvenstvo v Ljubljani 1947. S karikaturami je opremil knjigo, ki jo je 1950 izdala Šahovska zveza Jugoslavije ob turnirju v Dubrovniku.

V začetku petdesetih let 20. stoletja je linijo nadomestil z lomljeno črto, katere debelina se je prilagajala značilnosti motiva. Začel je opuščati barvo in uporabljati samo rjavo tempero. Kompozicijsko dinamiko in ritem je ustvarjal s suvereno linijo ter črno-belimi ploskvami geometrijskih oblik, ki se povezujejo v lik karikirane osebnosti. Risbo je včasih dopolnjeval s kolažem. V najbolj plodnem obdobju po 1955 je karikiral osebnosti iz kulturnega in javnega življenja v Mariboru ter domače in tuje državnike. Osredotočal se je na bistvene poteze karikirancev, ki so najpogosteje upodobljeni v profilu; v enaki meri sta se mu posrečili telesna in značajska karakterizacija.

Kot slikar je v zgodnjem obdobju ustvarjal barvno zadržane realistične krajine in vedute, poznejša dela v geometrijskih oblikah in lomljenih črtah kompozicijskih shem kažejo daljne odmeve kubizma.

1964 je prejel nagrado Mariborske kulturne revije za življenjsko delo na področju slikarstva, 1966 nagrado za portretno karikaturo na mednarodni razstavi karikatur v Montrealu.

Bratož Remigij, slikar, koncertni mojster violinist in solist, član O SNG Maribor, r. 10. febr. 1904 v Pulju staršem, ki so bili iz Št. Petra na Krasu (Pivke) doma. Že od mladosti je stalno gojil slikarstvo in glasbo. Glasbeno se je izobraževal v Pulju, Brnu in Beogradu. Nižjo gimn. je začel v Pulju, končal pa v Brnu na Češkem, kamor je šla družina med prvo svetovno vojno. Leta 1919 so se vrnili v Pulj, a so it. oblasti očeta kot zavednega Slovenca izgnale. Emigrirali so v Mrb, tu je obiskoval Glasbeno matico (učitelj violine mu je bil češki pedagog Trost). Leta 1921 je prvič nastopil službo kot violinist na Reki v kinematografu, ki je predvajal neme filme. Potem je postal potujoči glasbenik, ki je igral po lokalih večjih mest (do 1939). Po 1945 je postal koncertni mojster v orkestru mrbO. Slikati je začel že zelo zgodaj. Kot 18-leten je naslikal prvo olje: portret očeta. Tudi karikatura stoji čisto na začetku njegove poti: trinajstleten je karikiral kuharja v neki kavarni. Prvič je razstavil svoje karikature v Novem Sadu (1939 ali 1940) na pobudo inozemskega časnikarja. Kritika v jugoslovanskih listih je bila nadvse spodbudna. Zato se je začel intenzivno ukvarjati s slikarstvom in 1940 razstavil še v Mrbu (tu je kasneje priredil svoje razstave še v letih 1954, 1960, 1965, 1971), Dubrovniku 1950 in Lj. 1969. Od leta 1945 se redno udeležuje skupinskih razstav DLUS pododbor Mrb, čigar član je in v okviru katerega je razstavljal tudi v tujini (Lund 1962; Greenwich 1962, 1967; Passau 1967, 1968; Lindau am Bodensee 1968; Budyšin 1968). Udeležil se je slikarske kolonije v Prilepu (1959), mednarodne razstave karikature v Montrealu 1966, Pannonie 1967 v Murski Soboti. V svojem delu je predvsem krajinar in slikar tihožitij. Zlasti močan pa je v karikaturi-portretu in spada med najboljše jugoslovanske umetnike te zvrsti. B. je prejel nagrado mrb. kulturne revije za življenjsko slikarsko delo (1964) ter nagrado na mednarodni razstavi karikatur v Montrealu (1966).

Prim.: Maks Kavčič, K B-evim karikaturam, NO 1950, 304 z reprod.; Dušan Mevlja, R. B., GL Mrb 1960/61, 138–9 s sl.; SGL I, 75; Migio. Remigij Bratoš [Katalog 1. Mrb 1971, ilustr.; ELU 1, 490 (M. Zr. = Marjan Zadnikar); MSE 1, 213; SDL I, 75; Branko Avsenak, Migio, Salon Rotovž, Mrb 1971 (razstavni katalog); Maja Vetrih, Bratož–Polajnko–Primožič, Umetnostna galerija Mrb, 1975 (razstavni katalog).

Brj.