Novi Slovenski biografski leksikon
BRATINA, Pavel (Pavel Peter Bratina, psevdonim Zdravko Gorjup, šifre: R. A., A. L.), esejist, urednik, prevajalec (r. 16. 6. 1942, Kamnje, Ajdovščina). Oče Miroslav Bratina, gradbeni delavec, mati Alojzija, r. Bratina.
Po gimnazijski maturi na Srednji verski šoli v Vipavi (z maturo 1962) in odsluženju vojaškega roka v Štipu (1964) je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani (diploma 1974), se strokovno in jezikovno izpopolnjeval v Rimu (Lateranska univerza 1975) in Münchnu ter s temo Pozasebljanje vere in počlovečevanje človeka magistriral na Teološki fakulteti v Ljubljani (1978). Medtem je bil že 1970 posvečen v duhovnika in je deloval deloma na uredništvu tednika Družina, deloma v pastorali na območju koprske škofije (Ilirska Bistrica, Vojsko). 1980 se je laiziral in služboval na raznih delovnih mestih v gospodarstvu (arhivar, pomočnik glavnega direktorja v Metalki Commerce), politiki (tajnik stranke Slovenski krščanski demokrati) in medijih (direktor dnevnika Slovenec, 1995‒2008 urednik in prevajalec pri tedniku Družina). Dejavno je bil udeležen v prizadevanju za demokratizacijo in državnopolitično osamosvojitev RS.
Svoja besedila – tudi pesmi – je sprva objavljal v Brazdi, literarni prilogi bogoslovskega glasila Pogovori, poznejev revijah Znamenje, Cerkev v sedanjem svetu, Ognjišče, Tretji dan idr., že 1969 pa je bil med soustanovitelji in glavnimi pisci revije 2000. V takratnem pa tudi v poznejšem Bratinovem pisanju je opazna navezava v filozofskem smislu zlasti na personalizem (v to stran kaže tudi tematika njegovega magistrskega dela), v političnem smislu pa iskanje stika z dotlej zapostavljenim izročilom predvojnega krščanskega socializma. V številnih komentarjih, poročilih, prikazih, reportažah in intervjujih je obravnaval aktualno versko in širše družbeno dogajanje na Slovenskem (tudi v zamejstvu) in po svetu. Prevaja iz italijanščine, nemščine, francoščine in latinščine, mdr. papeške okrožnice in druge pomembne cerkvene listine ter leposlovje. Je prevajalec ali avtor več kot šestdesetih knjig, njegova bibliografija pa obsega okoli šeststo enot. Kot urednik je poskrbel za izdajo pesniške in druge duhovne zapuščine Vilija Steguja ter napisal spremne besede za vrsto leposlovnih in poljudnostrokovnih knjig založbe Družina, v izvirni leposlovni prozi pa upodablja življenje ljudi pod Čavnom v bližnji in daljni preteklosti.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine