Bratina, Franjo (1886–1977)

★

9. avgust 1886

Ustje, Slovenija

†

24. junij 1977

Mengeš, Slovenija

Ime

ime:

Bratina Franjo

Poklici ali dejavnosti

izumitelj

Povezane osebe

starši:
- Bratina, Franjo
- Bratina roj. Štrukelj, Ivana
brat:

Bratina, Miro

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi1002960" corresp="psb-text.xml#psb00258" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002960/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Franjo</forename>
            <surname>Bratina</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#izumitelj"/>
          <birth>
            <date when="1886-08-09">9. avg. 1886</date>
            <placeName>
              <settlement>Ustje</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>45.8702502 13.8949887</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1977-06-24" source="#vsbl">24. jun. 1977</date>
            <placeName source="#vsbl">
              <settlement>Mengeš</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.1659122 14.5719694</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

Bratina Franjo, izumitelj, r. 9. avg. 1886 na Ustjah pri Ajdovščini. Oče Franjo, kmet in trgovec, mati Ivana Štrukelj. V družini 8 otrok. Na priporočilo Fr. Bajta, učitelja, ga je oče dal po osn. š. na Ustjah in Ajdovščini na gimnazijo v Lj. Po maturi (1906) študiral na Dunaju pravo, opravil nekaj izpitov in 1. rigoroz. Po vojni se preselil v Bgd, urej. Rudarsko-topionički vestnik. Pred prvo svet. vojno so bila leta, ko je bilo izumiteljstvo v zraku. Tudi B.-a je to zagrabilo, ker je imel izredne sposobnosti za nove rešitve, izume. Najprej se je s tovariši posvečal polju aviatike, bil Bloudkov prijatelj. Kasneje postal referent za hladilno industrijo Jsle. Delal je veliko na področju uvoza in izvoza. Dal je patentirati okoli 17 patentov, dva tudi v Nemčiji. B. je tudi zaslužen za to, da je Ajdovščina dobila prvo elektrarno. Od Nussbaumov je bil kupil objekte na Fužinah, kjer je kasneje začel pripravljati naprave (usmerjal vode Hublja, itd.). Med 1. svet. vojno na lj. gradu skupaj z Ivanom Cankarjem, ki sta se tesno spoprijateljila. Z bratom Mirom sta povabila Cankarja na novo vino v Vipavsko dolino (ohranjena dopisnica Ivana Cankarja Miru Bratini, glej CZD, korespondenca).

Prim.: ZZNT I, 142, osebni podatki (razgovor v Kamniku 1. dec. 1975); JAlm 1923, 203.

Brj.

Kratice in krajšave

Marijan Brecelj

Brecelj, Marijan: Bratina, Franjo (1886–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1002960/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (12. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 3. snopič Bor - Čopič, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1976.

Bratina, Franjo (1886–1977)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

Bratina, Franjo (1886–1977)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine