Brajša, Stojan (1888–1989)

Brajša Stojan, pravni pisec in publicist, r. 24. jan. 1888 v Pazinu občinskemu tajniku Matku in Mariji Žitnik (po očetu Slovenki). Osn. š. obiskoval v Podgradu v Istri ter v Voloskem v utrakvistični hrvaško-italijanski š. (učitelj mu je bil Viktor Car Emin). 1. in 2. razr. gimn. (hrvaške) na Sušaku, od 3.–8. pa na hrv. drž. gimn. v Pazinu (maturiral 1907). Pravo študiral v Zgbu, na Dunaju, v Gradcu in spet v Zgbu, kjer je doktoriral 1914; ponovno spet it. doktorat v Padovi 1920. Sodnijski avskultant na okrajni sodniji in tribunalu v Pazinu (1914–17), koncipient pri dr. Scalieru in Fledu v Pulju (1917–20). Leta 1920 prišel v Gor (poročil se s slov. učiteljico Štefanijo Leban iz Podgore pri Gor.). Bil je tri leta koncipient pri dr. Karlu Podgorniku, nato odvetnik od 1923–1931. Zaradi fašističnih groženj in pritiska se preselil v Jslo. Najprej bil tri mesece odvetnik v Novem mestu (1931), v Splitu pa od 1931 do 1941, ko je prišel preko Bosne v Zgb (bežal pred Italijani). V Zgbu sodnik na okrožnem sodišču 1941–1945. Julija 1945 se vrnil v Gor. in se zaposlil na nižji gimn. kot prof. v letu 1945/46 (poučeval angleščino, latinščino, slovenščino, zemljepis, zgodovino). Kasneje delal na slov. odd. radijske postaje Trst, potem na Legal office ZVU kot prevajalec (nemščine, slovenščine, italijanščine, hrvaščine, angleščine, francoščine). Leta 1956/57 je bil devet mesecev v Kanadi (pri otrocih: Bogdana, inženirka kemije in ravnateljica knjižnice tehnične fakultete na univerzi v kanadskem Londonu; Božena, por. z Mikeom Naughton; sin Stojan je inženir elektrotehnike in prof. na Sheridan College v Bramptonu pri Torontu, Kanada). Že kot srednješolec je B. pošiljal članke duh. Butkoviču na Dunaj, da jih je objavljal v Luči, glasilu hrv. kat. dijaštva. Škof Mahnič ga je poklical na Krk, kjer je prevzel uredništvo Pučkega Prijatelja. Na Dunaju je bil član kat. akad. dr. »Hrvatska«, ki je bilo v istih prostorih kot slovenska »Danica«. Tu je prišel v stik s Krekom, se z njim shajal pri Št. Joštu pri Kranju. Si dopisoval s Fr. Steletom, poznal J. Adlešiča, kasneje občeval s Trinkom. Kot študent je pošiljal dopise v Zarjo, ki jo je v Trstu ur. Jakob Ukmar, v Luč (Dunaj-Zagreb), dijaški list. V Istri je bil predsednik Akad. ferialnega društva Dobrila, ki je po Istri ustanavljalo društva in knjižnice. Društvo je postavilo ploščo Dobrili v Ježenju. Ko je bil Pregelj v Pazinu prof. nemščine, je stopil z društvom v stik in Brajša ga je peljal, da si je ogledal kraje in razmere, ki so služili za povest Oče budi volja tvoja! Ko je Mahniču na Krku zmanjkal urednik (Dragan Dujmušić) za Pučkega Prijatelja, je poklical B. da mu je list urejeval. Pod njegovim vodstvom so del tiskarne (1911) prenesli v Pazin, kjer pa so jo fašisti uničili (vodja tiskarne je bil Ludvik Špacapan, ker je bila tiskarna last KTD). Pučki Prijatelj se je kasneje tiskal v Gor.; tudi tu je bil B. sotrudnik. Za časa prve svetovne vojne je skupno z Josipom Bačićem uredil zbornik Hrvatska škola (izšel namesto revije z istim naslovom). V njem je objavil pisma Dobrile. V gor. letih je bil nekaj časa preds. ZZGor, preds. PZGor, tajnik »Tiskovnega društva za Istru«. Na evharističnem kongresu 1923 je govoril v cerkvi v Logu pri Vipavi. Pisal je v ZbsvP in v JAlm (O istrskih narodnih pesmih, 1923 in o Istri v 70 letih, 1924), kot pravni konzulent je sodeloval pri obnovi Alojzijevišča. Predaval pravo na soc. tečaju v Alojzijevišču (vodil Pavlica). V Splitu je bil član komisije za izpraševanje sodnikov in advokatov; v Zgbu član odbora Pravnega društva. Izdal je dva dela Pravne čitanke (hrv.) za Društvo sv. Mohora za Istru (Gorica, 1926, t. S. Spazzal v Trstu). V letih 1941–1945 je pisal v Mjesečnik Pravnoga društva v Zagrebu, po drugi vojni v Gore srca, list, ki ga je urejeval Božo Milanović. Obenem pa je sodeloval v: KatG, Ekumenskem zborniku, KolGMD (1966, 1968, 1971), novogoriških Sreč. V samostojni knjižni izdaji po drugi vojni so izšla naslednja strok. dela: Zgodovina filozofije. 1. knjiga; Filozofija v starem in srednjem veku (skupno z B. Tomažičem), Trst 1957; Sveti zakon, Gor. 1967; Oporoka, menica, ček, zemljiška knjiga, Gor. 1972.

Prim.: GorS 1924, 1.4. s sl.; KolGMD 1925, 77; Trentar (Jože Abram), Dr. Janez E. Krek, Gor.1928, 36; KatG 1969, 23.1.; Klinec, GMD, 30, 52,62, 213; Ob stoletnici zbornice odvetnikov v Lj. 1868–1968, 166; Milanović II, 509, 512, 515; Zbornik ob 50-letnici GMD, Gor. 1974, 32; M 1922 (Kulturni vestnik 26–7); Mirko Žeželj, Tragom pjesnika Nazora, Zgb 1973, 148; Spomenica Pazinske gimnazije, Pazin 1970.

Brj.