Brajnik, Rudolf (1882–1962)

Brajnik Rudolf, planinec in prosvetni delavec, r. 17. jan. 1882 v Štandrežu, u. 14. sept. 1962 v Ajdovščini. Oče Alojzij, kmet, mati Jožefa Marušič. Na gimn. je bil sošolec pesnika Gradnika. Od 1907 vodja davčnega urada v Ajdovščini ter član ajdovske podružnice SPD (ust. 1903), s funkcijami odbornika, blagajnika, markacista. Uveljavljal se je kot odličen telovadec pri Sokolu, kot dramski igralec, športni trener v rokometu, smučar. Ko je Italija zasedla Primorsko, bil 1923 raje prisilno upokojen, kot bi bil premeščen v Buje. Da bi reševal kmete na podeželju, da bi se ne izseljevali ter da ne bi na njih mesto prihajali Italijani, je bila na njegovo pobudo v Ajdovščini ust. Kmečka posojilnica. B. je hodil po deželi in reševal posestva. Pri tem delu je prišel večkrat v spor z it. upravo in bil osemkrat zaprt, čeprav so 1927 formalno ukinili vsa PD, je PD v Ajdovščini še vedno delovalo in kot njegov član je B. postavil oder, režiral ajdovski dramski skupini, pel kuplete. Po it. kapitulaciji je spet zagrabil na prosvetnem polju. Nemci so ga 1943 odpeljali v taborišče v Salzburgu, kjer je kot interniranec gradil cesto čez prelaz Katschberg (1300 m). Dne 5. avg. 1945 je spet zbral nekdanje planince, obnovil PD Ajdovščina, mu bil do 1954 izmenoma predsednik, blagajnik, tajnik. Ima glavne zasluge za postavitev spominske plošče Antonu Bavčerju na Čavnu (1946), za otvoritev planinskega zavetišča prav tam (1947), sklical prvi planinski tabor 4. sept. 1945, zasluge ima za Iztokovo kočo pod Golaki (1950), za kočo pri izviru Hublja (1952). Odlikovan s častnim znakom za planinske zasluge s strani PZS. B. je bil tudi fotograf-amater, ki je posnel veliko število naravnih in zgodovinskih objektov (cerkve, gradove, naravne znamenitosti itd.) predvsem Vipavske doline in to gradivo objavljal (pretežno v KolGM, prim. 1929). Napisal Premalo znani planinski in turistični (o Vipavski dolini, Tov 1954, 47).

Prim.: Gabršček II, 390; Ludvik Zorzut, Smrt pod Čavnom, PV 1963, 1, 79–80 s sl.; Vestnik Slovenske prosvetne zveze 1947, 3, 3 s sl.

Brj.