Novi Slovenski biografski leksikon
BOŽIČ, Lado (Ladislav Božič), domoznanec, publicist (r. 27. 6. 1904, Idrija; u. 14. 10. 1976, Ljubljana, pokopan v Idriji). Oče Ignacij Božič, rudar, mati Marija Božič, r. Križič. Žena Slavica Božič, pedagoginja.
Ljudsko šolo (1910–15) in realko (1915–22) je obiskoval v Idriji. Po odsluženju vojaškega roka v Italiji (1924–25) je bil brezposeln. Konec 1926 je emigriral v Kraljevino SHS, kjer je bil finančni uslužbenec (tudi v Celju in Krškem), od 1930 je bil stalno nameščen na finančni direkciji v Ljubljani. 1941 so ga Italijani aretirali, zaprt je bil v Ljubljani in Trstu, nato pa je bil interniran v Città di Sant'Angelo v Abrucih. 1944 se je prebil v Trnovski gozd k partizanom, do osvoboditve je bil v Kosovelovi brigadi IX. korpusa. 1945–52 je bil zaposlen na ministrstvu za finance v Ljubljani, 1952–55 je bil podpredsednik in predsednik gospodarskega sveta Okrajnega ljudskega odbora Tolmin, 1955–63 pa predsednik Okrajnega ljudskega odbora Idrija. Dokler je bil na Primorskem, je deloval v akademski Prosveti in Srednješolskem krožku, bil je tajnik in vaditelj Telovadnega društva, tajnik Delavskega bralnega društva, Planinskega društva ter sploh organizator kulturnega in prosvetnega dela v Idriji in okolici. Zraven tega je bil poverjenik Glasbene matice, Dijaške Matice, Srednješolskega združenja, načelnik Jugove dijaške srenje ter delegat na mladinskih kongresih in prosvetnih tečajih.
Po odhodu v Ljubljano je bil 1927–29 glavni tajnik Organizacije jugoslovanskih emigrantov v Ljubljani, 1930 je bil soustanovitelj in predsednik Delavsko prosvetnega društva Tabor (kasneje spet 1935–36), soustanovitelj in predsednik, kasneje pa tajnik Idrijskega krožka v Ljubljani. Na kongresu emigrantov v Slavonskem Brodu (1937) je predložil resolucijo o delu primorske emigracije in reševanju primorskega vprašanja. 1944 je vstopil v KPJ in bil tisto leto vodja propagandnega odseka 19. Slovenske narodnoosvobodilne brigade Srečka Kosovela, kasneje pa finančni kontrolor XXX. divizije IX. korpusa in II. divizije KNOJ. Od 1945 je opravljal sindikalne in partijske funkcije. Bil je tudi poslanec republiške skupščine (1958–63). Upokojil se je 1963 ter se posvetil novinarstvu in planinstvu.
Publicistično je začel delovati 1921/22 v Kranjskem jegliču, glasilu idrijskih srednješolcev, 1926 v tržaški Edinosti. V Istri, glasilu Zveze emigrantskih organizacij, je objavljal zapise o Idriji in okoliških območjih (1931–40). 1936 je izdal delo Naš idrijski kot : ob pet in tridesetletnici ustanovitve in desetletnici ukinitve prve slovenske realke, ki prinaša vrsto podatkov iz mlajše idrijske zgodovine. 1944 je objavil več reportaž v brošuri Kosovelovci. 1943–44 je urejal glasilo XIX. SNOB Srečka Kosovela Naprej v borbo ter v Leto borb ob Soči (1944) in v Partizanski dnevnik prispeval posamezne reportaže.
Po drugi svetovni vojni je pisal strokovne članke s področja financ, še več pa reportažnih in memoarskih zapisov iz krajevne zgodovine. Objavljal je v Slovenskem Jadranu, Primorskih novicah, Slovenskem poročevalcu, Ljudski pravici, Planinskem vestniku, Idrijskih razgledih (tu tudi soustanovitelj in član uredniškega odbora 1956–65). 1961–69 je bil glavni in odgovorni urednik Informatorja, glasila SZDL Idrija. Med pomembnimi in obsežnejšimi članki sta njegova Zgodovina prve slovenske realke v Idriji ter Zgodovina dijaškega gibanja in organizacij na realki v Idriji (več nadaljevanj v Idrijskih razgledih). Njegovi planinski spisi sodijo med najboljše opise primorskega gorskega sveta.
Za svoje delo je prejel več odlikovanj, mdr. medaljo za hrabrost, red zaslug za narod III. stopnje, red bratstva in enotnosti II. stopnje, red republike s srebrnim vencem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine