Novi Slovenski biografski leksikon
BOLE, Franc, duhovnik, urednik, publicist (r. 9. 8. 1932, Koritnice). Oče Ivan Bole, logar, mati Jožefa Bole, r. Smrdel.
Od 1943 je obiskoval (italijansko) nižjo gimnazijo na Reki, 1947–52 pa (hrvaško) gimnazijo v Pazinu. Študiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani (1953–59), kjer je opravil dvanajst semestrov. V duhovnika je bil posvečen 1958 v Ljubljani. Služboval je kot župnijski upravitelj v Postojni (1959–65) in v Bertokih pri Kopru (1965–67) ter bil nato premeščen v Koper kot glavni in odgovorni urednik revije Ognjišče. Kot urednik je pastoralno pomagal v župnijah Bertoki (1967–2006) in Koper (od 2006).
1965 je skupaj z Bojanom Ravbarjem, kaplanom v Kopru, in Silvestrom Čukom, kaplanom v Postojni, ustanovil župnijski list za Postojno in Koper Farno Ognjišče ter prevzel mesto glavnega urednika. Prve številke so bile razmnožene na ciklostilu, 1966 pa so list začeli tiskati v tiskarni (ČZP Primorski tisk v Kopru, pozneje pa pri ČGP Delo in drugje).
Bole je najprej prevzel mesto glavnega in odgovornega urednika revije (1965–2002). List je sprva izdajala Apostolska administratura za Slovensko Primorje, nato Slovenske rimokatoliške škofije, 1990 pa je bilo ustanovljeno Tiskovno društvo Ognjišče, katerega predsednik je Bole od ustanovitve naprej.
Revija je postala najbolj razširjen katoliški mesečnik v Sloveniji. Sam je bil v reviji do 2010 pogost avtor prispevkov. Po 1958 je s predavanji sodeloval na katehetskih posvetovanjih. Nekaj člankov je prispeval v Katehetske zbornike. Pozneje je nekaj člankov napisal tudi v Novo mladiko, Cerkev v sedanjem svetu in Družino. Pozornost je namenjal zlasti delu z mladimi.
V okviru revije Ognjišče je razvil založniško dejavnost (od 1966 naprej). V prvih letih so v knjižnicah Žepna knjižnica Ognjišča in Mala knjižnica Ognjišča izhajale knjige v visoki nakladi (40.000). V osemdesetih letih 20. stoletja je razvil sodelovanje s tujimi verskimi založbami ter izdal več enciklopedičnih knjig o Svetem pismu, krščanstvu in njegovi zgodovini, pa tudi precej knjig za otroke z versko vsebino.
Med njegove karitativne pobude spada ukvarjanje z invalidi in bolniki, ki jih je predstavljal v reviji. 1969 je organiziral prvo romanje bolnikov, invalidov in ostarelih na Brezje. Z leti je to romanje prešlo v vseslovensko romanje bolnikov in invalidov, na katerem se zbere več tisoč ljudi.
Bil je med ustanovitelji Slovenske Karitas in njen prvi direktor (1990–93).
Prizadeval si je tudi za ustanovitev cerkvenega radia, ki je 1994 začel oddajati iz koprskega studia, novembra pa iz ljubljanskega. Bole je postal njegov prvi direktor.
Istočasno je bila ustanovljena tudi cerkvena televizija TV3, katere direktor je postal, a je projekt v nekaj letih ugasnil.
Slovenska škofovska konferenca mu je podelila odličje svetega Cirila in Metoda (1993), Občina Koper nagrado 15. maj (1997), revija Naša žena priznanje ljudje odprtih rok (1999), za svojo založniško dejavnost je 2005 prejel Schwentnerjevo nagrado, 2013 pa red za zasluge. Že 1985 ga je papež Janez Pavel II. odlikoval z nazivom monsignor.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine