Bois de Chesne, Albert (1871–1953)

BOIS DE CHESNE, Albert, gozdarski inženir, trgovec, botanik (r. 8. 7. 1871, Trst, Italija; u. 24. 7. 1953, Trst, Italija). Oče Edouard Bois de Chesne, lesni trgovec.

Bil je potomec hugenotske družine, ki se je iz Francije preselila v Ženevo (Švica). V Trstu je 1881–89 obiskoval gimnazijo. Njegov profesor je bil Eduard Pospichal, raziskovalec primorske in istrske flore ter avtor obsežnega opisa rastlinstva nekdanjega avstrijskega Primorja. Navdušil ga je za botaniko in ga tudi uvedel v prve skrivnosti rastlinskega sveta. Z njim je hodil po Krasu in Istri ter 1887 prvič obiskal Trento. Takrat se je s trentarskim gorskim vodnikom Andrejem Komacem povzpel na Triglav. Po končani gimnaziji je nadaljeval študij na gozdarski visoki šoli v Zürichu (1889–92). Njegov učitelj je bil Carl Schröter, utemeljitelj geobotanike in raziskovalec alpske vegetacije. Po očetu, lesnem trgovcu, je prevzel njegovo trgovino in tudi podedoval parno žago na Hribu pri Travniku (Loški Potok). 1905 je v Slavoniji v Cerniku pri Novi Gradiški kupil obsežne gozdove in upravljal veliko gozdno posestvo. 1925 je posestvo prodal in se vrnil v Trst. V Trenti je bil že od 1892 oskrbnik za favno in lovski zakupnik, zato je tam 1925 kupil zemljišče in 1926 ustanovil Juliano, prvi alpski botanični vrt na Slovenskem. Po kapitulaciji Italije 1943 mu vrt ni bil več dostopen.

Najel je slikarja Marija Sivinija, se vozil z njim po dolinah Zahodnih Julijcev, ki so ostali pod Italijo, in fotografiral rastline, Sivini pa jih je slikal. Tako so nastali akvareli in diapozitivi, ki jih je podaril mestu Trst, kjer so bili razstavljeni v Mestnem muzeju. 1926 se je v Ženevi srečal s strokovnjakom za alpske botanične vrtove Henrijem Correvonom, ki mu je skupaj z Linom Vaccarijem, ravnateljem botaničnega vrta Chanousia na prelazu Mali Sveti Bernard, pomagal pri urejanju botaničnega vrta Juliana. S podatki o rastlinskih nahajališčih so mu pomagali oziroma svetovali botanik in vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Alfonz Paulin, prijatelj Julius Kugy, učitelj in botanik Rajko Justin ter tržaški muzealec Carlo Marchesetti (botanik, arheolog in paleontolog). Juliana leži na pobočju Kukle v bližini cerkve sv. Marije na nadmorski višini okrog 800 m in meri 2.572 m2. Bois de Chesne je poskušal rastlinam ustvariti podobne življenjske pogoje, kot jih imajo v naravi. A zaradi nizke nadmorske višine in močnega vpliva sredozemskega podnebja, ki prihaja po dolini Soče, mnoge visokogorske rastline slabo uspevajo. Ustanovitelj je kljub težavam v vrtu posadil vrste iz Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp, s Furlanskega hribovja, kraških košenic in iz predalpskega sveta, nekaj tudi s Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp.

V Juliani so mu 1958 odkrili spominsko ploščo.

Bois de Chesne Albert, botanik, gornik, r. 8. jul. 1871 v Trstu, u. jul. 1953, iz stare francoske hugenotske družine, ki je pobegnila iz Francije in se naselila v Švici (Ženeva). Nagnjenje k prirodoslovnim vedam sta v njem pospeševala že za časa gimnazijskih študij prof. E. Pospichal in Kari Schrotter. Prvi ga je vodil po Krasu in Istri. Od leta 1905–25 je upravljal veliko gozdno posestvo v Slavoniji in ga vzgledno vodil, sam pa medtem botaniziral in se veliko zadrževal v Vzhodnih in Zahodnih Alpah. Tako je zašel tudi v Trento in že leta 1887 mislil na ustanovitev botaničnega vrta v Trenti, vendar je za uresničitev te zamisli moral čakati vse do lata 1925, ko je prodal posestvo v Slavoniji. Bil je velik prijatelj Juliusa Kugyja, s katerim sta obiskovala naše Julijce (prim. Kugyjeve knjige Arbeit, Musik..., Aus dem Leban...). Ko je zaživela njegova »Juliana« v Trenti, je dal napraviti 46 akvarelov in večje število črnobelih, ročno koloriranih diapozitivov vseh cvetic, ki rastejo v parku, in to zbirko podaril trž. Civico museo di storia naturale di Trieste (istočasno je podaril prav tako 68 akvarelov kraške flore), katerih avtor je Mario Sivini. Leta 1930 je izdal v Trstu brošuro: Deleotus seminum anno MCMXXX collectorum quae »Juliana« hortos botanious Trentanus in Alpibus Julicis pro mutua commentatione offert (10 str.; vsebuje abecedni seznam latinskih poimenovanj rastlin, ca 243). O Juliani je tudi napisal članek v IV. zv. Angewandte Pflanzensoziologie. Veröffentlichungen des Instituts für angewandte Pflanzensoziologie des Landes Kärnten, str. 9–16 s 4 sl. (1951). V Trenti so mu 1961 odkrili spominsko ploščo. Trentarska muzejska zbirka hrani nekaj njegovih osebnih predmetov in fotogr. gradivo.

Prim.: Planinski vestnik II/1951, 293; GozdV 1951, 10, 248–9; GozdV 1952, 3, 95–6; R. Derossi, Dai "Ouaderni" di A. B. de C, PO 1973, 201–19; Erwin Eichinger, A. B. de C; vodič "Alpinetum Juliana".

Brj.