Novi Slovenski biografski leksikon
BLAŽKO, Mihael (Miha Blažko), zidarski mojster (r. 11. 9. 1810, Lokavec, pri Ajdovščini; u. 22. 6. 1897, Lokavec, pri Ajdovščini). Oče Franc, mati Marija. Sin Franc Blažko, zidarski mojster.
Začel je kot zidar samouk in sčasoma, bržkone pod mentorstvom vipavskega dekana Jurija Grabrijana, ljubiteljskega arhitekta, pridobil tudi osnovno znanje iz načrtovanja arhitekture. V osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja se mu je pridružil sin Franc, ki je po očetovi smrti prevzel zidarsko obrt.
Blažkova zidarska delavnica je bila okoli sredine in v drugi polovici 19. stoletja vodilna na območju zgornje Vipavske doline in Krasa. Po Grabrijanovih načrtih je predelal ali na novo zgradil cerkve v Vrhpolju, Sanaborju, Podkraju in na Colu, najznamenitejše pa je gotovo klasicistično preddverje z zvonikom romarske cerkve v Logu pri Vipavi. Po tej izkušnji je načrte izdeloval tudi sam, mdr. za predelavo župnijskih cerkva v Lokavcu, na Otlici, v Stomažu in Črničah; vse so v nevtralnem klasičnem jeziku zgrajene stavbe, ki nadaljujejo tradicijo primorske arhitekture 18. stoletja, pri črniški pa se je zgledoval po cerkvi v Logu. Pri gradnji cerkvenih zvonikov je navadno sodeloval z lokalnimi kamnoseki, mdr. z Jožefom Vrabcem iz Koprive in Francem Guličem. Poleg cerkva je gradil tudi industrijske objekte (v Palah v Ajdovščini), šole (Dol pri Otlici), obokane kleti (Pale, Planina pri Ajdovščini), mostove in hiše (Ajdovščina).
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine