Blasutig, Marko (1914–1990)

Blasutig (Blažutič, Blàsutic) Marko, misijonar, vzgoj., r. 19. apr. 1914 v Gornjem Barnasu v Slov. Benečiji kmetu Evgenu in Mariji Carlig (Karlič). Živi kot ravnatelj zavoda Dow Roong College v mestu Phuket v Tailandiji. Vstopil je v red stigmatincev v Veroni, študiral v Veroni in Vidmu ter bil posv. 1938. Odšel je v kat. misijone na Kitajskem (1938–1949). Izgnan iz Kitajske se je vrnil v Italijo, bil nekaj časa pri stigmatincih v Huminu (Gemona) ter 1952 odpotoval v južno Tailandijo. – Zelo podjeten je njegov brat Blasutig Kir, vzgojitelj in skladatelj, r. 29. nov. 1917 v Gornjem Barnasu. Zdaj vodi kot ravnatelj dobrodelni zavod (hospic) grofice Corine v Gainazzo pri Modeni. 1928 je vstopil v red servitov (Servi di Maria) in bil 29. jun. 1940 posv. v Vicenzi (Monte Barico). Nato je študiral cerkv. pravo na Lateranu v Rimu (1940–1943) in hkrati obiskoval učne tečaje iz orgel, gregorijanskega petja in nabožne kompozicije na Pont. Istituto di Musica Sacra (1941–1947). Sprva je bil organist in pevovodja v cerkvi S. Marcello in Corso v Rimu, nato isto v svetišču Monte Berico, v Benetkah in v Grossetu. Zatem se je pridružil družinski skupnosti »Nomadelfia« duhovnika Zena Saltinija (1950–1967). Zdaj vodi skupino 10 prostovoljcev, ki so se obvezali za skupno življenje, da bi skrbeli za mladostnike v gmotni in moralni stiski, za bolne in ostarele. Izdal je tri zbirke nabožnih skladb: Septem laudes Mariales (1954), Dieci canti natalizi (1955) in Canti della Passione e della Risurrezione (1956. Ediz. musicale »Oriens«, Grosseto).

Prim.: Ž. arhiv Gorenji Barnas; TKol 1961, 42; A. Cracina, Missionari nostri, Gorizia 1966, 11; osebno dopisovanje in podatki sestrične Pavline Blasutig iz Gornjega Barnasa.

R. K.

Blasutig Marko, misijonar, r. 18. apr. 1914 v vasici Puoje, župnija Gorenj Barnas, Beneška Slovenija, u. 3. jul. 1990 v kraju Phuket na Tajskem. Družina (Brontini po domače) je dala Cerkvi tri brate duhovnike: Marka, Fortunata, ki je umrl kot župnik v Ipplisu, in Cira, ki je redovnik v Emilii-Romagni. Marko je stopil v red stigmatincev in odšel po novi maši 1938 na Kitajsko. Tu je misijonaril deset let, komunistični režim, ki je nastopil leta 1949, ga je najprej zaprl, potem izgnal iz države. Vrnil se je v It., kjer pa je ostal le malo časa. Predstojniki so ga poslali na Tajsko, kjer se je posvetil šolski mladini. Postal je ravn. Dow Roong College v kraju Phuket. Tu je bil zelo priljubljen, ker se je ves žrtvoval za mladino in odrasle. Tajska je postala njegova nova domovina. Pred nekaj leti se je vrnil v It. in tako zbolel na nogah, da ni mogel hoditi, ampak se je premikal z vozičkom. Vendar ga je domotožje po Tajski tako mučilo, da se je vrnil in počakal na smrt.

Prim.: Umaru je misijonar p. Marko Blasutig, Dom 1990, št. 13.

Ured.