Birsa, Viktor (1908–2002)

Birsa Viktor, slikar, r. 20. apr. 1908 v Kobjeglavi. Sedem razr. osn. š. obiskoval v Kobjeglavi in Dutovljah. Z družino moral v begunstvo v Ribnico na Dolenjsko. Realko obiskoval v Idriji, tu sta ga Ščuka in Spazzapan spodbujala v slikarstvu. Po končani realki v Vidmu opravljal razne poklice, da bi se preživljal. Bil je nekaj časa tudi občinski uradnik v Štanjelu. Dve leti je obiskoval slikarsko šolo v Trstu (profesorji Torelli, Maier, Campitelli), nato v umetnostni š. v ul. Battisti. Štiri leta je bil učenec Djalmarja Stultusa. Z njim hodil po deželi, predvsem po Krasu in Vipavski dolini (Branica, Dornberg, Velike Žabije) in slikal v naravi. Pri Stultusu se je navzel solidne tehnične obdelave in še povečal veselje do slikanja. Leta 1935 odšel v Rim, kjer je obiskoval akademijo likovnih umetnosti, risal v letalskem ministrstvu, slikal motive iz rimske pokrajine, Lepinskih gora in Abrucov. S freskami je poslikal kupolo cerkve sv. Lucije v Segni pri Rimu, zraven pa izvršil še mnogo figuralnih kompozicij in portretov. To rimsko bivanje je večkrat prekinil, da se je vračal v rojstni kraj in slikal pejsaže, pa tudi kopiral (oltarna slika sv. Florijana v Velikih Žabljah). Leta 1943 se je dokončno vrnil iz Rima. V šol. letu 1944/45 je poučeval risanje na slov. gimn. v ul. Croce. Med leti 1935 in 1940 se je ob obiskih v Gor. družil s futuristom Cralijem in njegovim krogom. Po smrti slikanja Alberta Sirka (1947) se je preselil iz Gor. preko Herpelj in Tolmina v Portorož in prevzel risanje na učiteljišču ter gimn. Nato svoboden umetnik (od 1950). Član DSLU. Razstavljal je prvič l. 1927 v Trstu na mestu, kjer je danes Galerija Scorpione. Ponovno je razstavljal v Trstu ok. 1930 in 1934, ko ga je pozitivno ocenil kritik Benco. Leta 1940 razstavlja v Gor. v Bottega d'arte 25 platen. Leta 1946 ima manjšo razstavo v Ajdovščini v okviru gimn., leta 1954 pa v Kopru s Pečaričem in Pohlenom. Sledijo razstave: 1959 v Portorožu, 1968 v Novi Gorici (kolektivna), 1969 v Skednju (Kult. dom) in Trstu (Gaileria Eridano), 1970 spet v Trstu (Gall. Tergeste). Osrednje B.-ovo zanimanje je vseskozi veljalo Primorski, posebej še kraški pokrajini. To je slikal bodisi na realistični način, bodisi tako, da si je ustvaril svojevrsten način slikanja, imel za vzornika Cézanna, deloma tudi Gauguina. Barvno se teoretično naslanja na klasifikacijo barv po Chevréju. Že Silvio Benco mu priznava strogo disciplino pri delu. B. ljubi umirjene rjave, zelene ter vijoličaste tone. Posebno znana so njegova dela: Rimski cunjar, Hiše v Piranu (1951), Osamljena (1949), Most (1934), Na križpotju (1934).

Prim.: [Silvio] B[enco] La mostna d'un giovane pittore, Pice. 1934; (karikatura Birse delo Francesca Ippalita, Piec.; R[ado] B[ednarik], Umetnostna razstava v Gor., S 1940, marec, str. 8, z ilustr. »Z doma«; Mostra del pittore Birsa alla Bottega d'arte, Gazz., marec 1940; Una mostra personale del pittore Antonio (!) Birsa, Gazz. 8. marzo 1940, str. 4; Martin Benčina, Slovenski sodobni umetniki, Umetniški zbornik I, 1943, 234; Emil Smole, Nekaj o domačih slikarjih, Bori-zbornik, jesen 1954, 140–6 (o B-i na str. 145–6 z reprod. Čolni, str. 61); isti, Kritika, ki ni kritika. Ob razstavi Pečariča, Birse in Pohlena, SlovJ 1954, 27; P., Birsa espone al Triglav, La Nostra Lotta 1954, 22. VI. z reprodukcijo Hiše v Piranu, reproduc. tudi v Bori 1955, 2, 85; Milan Lindič, Ob slikarski razstavi Viktorja Birse v Portorožu. Istra in Kras v dveh stilnih variantah, PDk 1959, 9. okt. z reprod. Motiv iz Pirana; Radivoj Rehar, Razstava Birsovih slik v Portorožu, SlovJ 1959, 9. okt. z reprod. Motiv s solin; Fran Šijanec, Sodobna slovenska umetnost, Mrb 1961, 267; Bertil Fredriksson, Jugoslavien bygger och affärernas hyllor fylls, 24. maja 1963 (tudi o Birsi s sl. in reprod. Motiv fran Piran = Hiše v Piranu); Delmina Silvieri, Quattro pittori sloveni, Picc. 5. marca 1969; Milko Bambič, Birsa je razstavljal v galeriji »Mignon« (pravilno Tergeste), PDk 1970, 24. nov.; I. N. [Giuilio Montenero], Mostre d'arte... Birsa..., Piccolo 1970, 14. nov.; Em. C. R., Ob razstavi V. B. v galeriji »Tergeste«, Gosp. 1970, 13. X.

Brj.