Bidovec, Ivan (1906–1978)

Bidovec Ivan, narodnoobrambni delavec, r. v Trstu 12. nov. 1906. Oče iz Žirovnice na Gorenjskem, mati Italijanka Antonia Vianello. Številna družina (10 otrok) je imela trgovino z živili. Slovenska zavest je bila v družini visoka, čeprav je bil zakon mešan. Osn. š. v Lj. na Ledini (1912–16), tam klas. gimn., bogoslovje v Gor. (ord. 1931). Služboval v Podgradu, v Dolini, v Hrenovicah in končno v Bazovici. Kot »nevarnega slovansko-komunističnega agitatorja« so ga fašisti zaprli leta 1936 v Coroneu, nakar je bil obsojen na pet let konfinacije. Nekaj mesecev je preživel na Tremitih, potem pa do konca vojne v Bergamu (do jeseni 1945). Že (kot bogoslovec se je udejstvoval tudi na kulturnem polju, pisal je v interni glasili Kladivar in Človek z višin (lista je tudi kot dober karikaturist ilustrirali). Na svojih prvih službenih mestih je skrbel za slov. jezik, slov. knjigo in ohranitev slov. duha in zavesti. Po tragični smrti brata Ferda je postal fašistom še bolj trn v peti in so ga zato obsodili na konfinacijo. Po vojni se je tudi politično angažiral; sodeloval je pri političnem boju za priključitev Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. V manifestaciji 27. marca 1946 je bil tudi telesno napaden in poškodovan pri Rusem mostu v Trstu (prim. sliko v The Julian March, Lj. 1946). S sobratoma Milošem in Piščancem je nesel Zavezniški vojaški upravi spomenico o slovenskem značaju Istre. Določen je bil za izvedenca na pariški mirovni konferenci (namesto njega je kasneje šel Gabrijel Piščanec). Udeležil se je kongresa OF v Lj. Leta 1948 se je posvetil pedagoškemu poklicu na gimn. v Šempetru pri Gorici, od 1951 do 1963 v Študijski knjižnici v Novi Gorici (od 1952 kot upravnik). Pisal je tudi priložnostne članke v Primorske novice. V tisku je izšel odgovor, ki ga je dal za knjigo intervjujev s primorskimi duhovniki. NoviR 1922 objavil B.-evo pesem Pridni šolar.

Prim.: Razgovori in članki. Primorska duhovščina za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Trst 1946, 3–7 (s sl.); Marijan Brecelj, Ivanu Bidovcu ob odhodu v pokoj, Goriški knjižničar 1/1963, 1/2, 79–81.

Brj.