Bianchi, Walter (1897–1983)

Bianchi Walter, slikar in umetniški oblikovalec, r. 24. jan. 1897 v Ajdovščini. Oče Anton, uradnik, mati Ivana Jochmann. Osn. š. od 1904–08, pripravnico 1908–09, tri gimnazije (1909–12), končal gor. realko, na katero je prestopil leta 1916, in sicer v Gradcu. Leta 1919 se vpisal na ljU filoz. fakulteto (naravoslovno), študiral skupaj z Jugom in Bartolom. Naslednja štiri leta je bil na dunajskiU, študija ni zaključil. Prvič se je podal v Pariz leta 1927 in tu ostal sedem mesecev ter drugoval z Vl. Bartolom v bohemi, ter z Mrakom. Nekaj pred tem je bil v kraju Riccione za tajnika v hotelu. Kasneje je spet bil v Riccione. Po družinskih zvezah je prišel v Švico, se tu priučil izdelovanja senčnikov za vaze in luči in s tem delom se je v Parizu kmalu uveljavil ter delal za različne naročnike. Senčnike je načrtoval in jih ročno koloriral. Razstavljeni so bili na svetovni razstavi leta 1937 v Parizu. Po 1939 se je vrnil v Ajdovščino, bil še prej v Berlinu. Od 1943 bil tolmač v okrevališču pri Sv. Justu v Gor. Po 1945 odšel v Lj., delal v gledališki slikarni. Postal član Društva likovnih oblikovalcev. Slikati je začel že v realki, vendar je do samostojne razstave prišel razmeroma pozno leta 1954, ko jo je priredil v Mali galeriji v Lj. Iz časa drugovanja z Vl. Bartolom je njegova oprema Bartolove knjige Al Araf (1935), v knjigi ga pisatelj označuje kot »prijatelj Walter«. Pretežno delal v akvarelu in gvašu, tihožitja in cvetlice.

Prim.: Vojiko Tkavc, W. B. razstavlja, LdP-B 1954, 82, 5; M[esesnel Janez], Homo novus v Mali galeriji, LDk 1954, 78 [4] z reprod.; Pilon, Na robu, Lj. 1965, 8 (omemba družine).

Brj.