Bevk, Davorina (1894–1971)

Bevk Davorina (pri krstu Martina), rojena Bratuž, publicistka, učiteljica, r. 14. nov. 1894 v Gorici, u. 18. avg. 1971 v Lj., pokopana na pokopališču v Solkanu. Oče Martin, delavec, mati Terezija Makarovič. Slov. žensko učiteljišče končala 1915. Leta 1916 je opravila usposobljenostni izpit v Lj. Med vojno (1915–18) učiteljevala v Istri, od 1919 do 1926 na Spodnjem Vipavskem. Leta 1923 bilo izbrana za goriškega delegata za Zvezno zborovanje. Kasneje premeščena v Piemont v kraj Carema, 1926 v Bukovico, nato v Brda. 1927 se vrnila v Gor. Tesna sodelavka Franceta Bevka od 1927. Z njim v zvezi bila tudi zaprta. Od razpada Italije 1943 do konca vojne v partizanih. Po vojni družbena delavka. B.-eva je bila pevka in slikarka-amaterka, (ohranjena so nekatera njena slikarska dela), tu in tam se je ukvarjala tudi s publicistiko. Sodelovala je pri KolGM, pri Zborniku Luč, v samostojni knjigi je izdala delo Ljubi moj domek (s psevdonimom Martina Seljak, GM 1933). Za leto 1936 je bila napovedana njena knjiga Mrčes v hiši, ki pa ni izšla. Po Bevkovi smrti mu postavila na svoje stroške nagrobni spomenik na solkanskem pokopališču, tu pokopana v skupni grobnici ob možu in njuni zgodaj umrli hčerki Jerici.

Prim.: Ročni zapisnik... 1914–5, 117; UL 1923, 118; KolGM 1935, 124; Surov napad fašističnih elementov na stanovanje predsednika PNOO, PDk 1946, 253; F. Bevk, Mrak za rešetkami, Koper 1958, 43 passim; PDk 1971, 194, 3 s sl.; PrimN 1971, 34, 10 parte; Maks [Hožič], PrimN 1971, 35, 1+6; B. Gerlanc, Delo 1971, 261, 20; Delo 1971, 240, 7 (zahvala); Delo 1971, 225, 11 parte; B. Gerlanc, Beseda v spomin Davorini, Bevkovi življenjski sopotnici, IdrR, 3, 154–60 s sl.; isti, D. B.-B., JKol 1972, 75–7 s sl.; M. Brecelj, Deset Bevkovih posvetil ženi Davorini, Obala 1973, 18, 41–2.

Brj.