Novi Slovenski biografski leksikon
BESEDNJAK, Angel (Angelo Besednjak, partizansko ime Don), partizan, narodni heroj (r. 16. 10. 1914, Branik; u. 1. 11. 1941, Lesično, pri Kozjem, pokopan neznano kje). Oče Jože, kmet, mati Frančiška, r. Bizjak.
Pred fašizmom je 1928 emigriral iz Italije v Maribor. Izučil se je za ključavničarja in se zaposlil v Delavnicah državnih železnic v Mariboru. 1935 je izstopil iz Rimskokatoliške cerkve. Bil je aktiven med delavci in 1936 postal član KPJ, kmalu zatem sekretar Osnovne partijske organizacije železniških delavnic in 1939–41 sekretar rajonskega komiteja KPS Maribor – desni breg. 1941 je odšel v partizane in sodeloval v bojih na Pohorju in Koroškem. Med umikom partizanov pred Nemci na brežiškem pohodu na Kozjanskem je bil smrtno ranjen. Ni znano, kje je pokopan.
Aktivno je sodeloval v različnih akcijah KP. Avgusta 1939 je bil eden od vodij protidraginjske akcije v Mariboru, 1940 je bil soorganizator velike okrožne konference KP na Teznem v Mariboru, ki jo je vodil Boris Kidrič, maja 1941 se je na Kozjici pri Rimskih Toplicah udeležil ustanovnega sestanka Pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Tik pred nemškim napadom Jugoslavije so ga skupaj z delavci v železniških delavnicah evakuirali v Sarajevo. Junija 1941 se je vrnil v Maribor in kot član sabotažnih skupin OF sodeloval v akcijah uničevanja železniških naprav v Mariboru in okolici. Julija 1941 se je pridružil partizanom na Pohorju. Sodeloval je pri vseh akcijah Pohorske čete do njenega odhoda s Pohorja, in sicer avgusta 1941 v napadu na žandarmerijsko postajo v Ribnici na Pohorju, kot mitraljezec pa je septembra 1941 sodeloval v spopadu na Klopnem vrhu. Po vključitvi Pohorske in drugih štajerskih čet v Štajerski bataljon je oktobra 1941 kot mitraljezec sodeloval v napadu na Šoštanj in v prvem frontalnem spopadu z Nemci na Štajerskem, ki je potekal na Čreti. Na pohodu na Kozjansko oz. na brežiškem pohodu Štajerskega bataljona, katerega glavni cilj je bil preprečiti Nemcem izseljevanje slovenskega prebivalstva iz obsavskih in obsotelskih krajev, je bil novembra 1941 na patrulji smrtno ranjen.
Za narodnega heroja je bil razglašen 1953. Po njem so poimenovali ulico, kulturno umetniško društvo in osnovno šolo v Mariboru, pred katero so 1975 postavili njegov spomenik.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine