Berlot, Anton (1897–1986)

Berlot Anton, etrurolog, r. 13. jun. 1897 pri Stari mitnici v Livarski ulici v Trstu. Oče Janez iz Morskega. V družini sedem otrok. B. je študiral v Trstu nemško realko. V vojni 1915–17 na gor. fronti. Po vojni štud. agronomijo. Carinski uradnik. Prof. v Piranu in Vipavi. Svoje zanimanje je posvetil vrstam dejavnosti (glasbi, slikarstvu, tudi pesništvu), največ pa etruskologiji. Z dobrim poznavanjem literature o etruščanščini (Momssen, Carossen, Decke, K. O. Müller, Herbig, Josef Krall, Cortsen, Denis, Trombetti, Palatino, Mayani itd.) se je tudi lotil dešifriranja nekaterih napisov, npr. galskega »De la Vaison« na kamniti plošči v Avignonu, nato dveh etrurskih napisov na nekem nagrobniku v Perugi (Cippo di Perugia). Vse te je razložil na podlagi slovanske oz. indoevropske etimologije. Okoli leta 1930 je v Ptuju videl Kodarjevo knjigo Tabulae Staroitalii Slovjanske. Svoje izsledke je po drugi vojni poslal znanstvenikom tudi v Rusijo, kjer vlada zanje zanimanje. Njegovo študijo o etruščini Eine Studie der Sprachen der Rassenen oder der Etrusker, Zürich (Burlet und Co. 1966, 196 str.+ tabl. 4°) je izdal .mecen Mirko Robin-Roš. Razstavo svojih del je priredil v N. Gorici 1973.

Prim.: Gustav Guzej, Skrivnost etruščanske pisave. Poliglot Anton Berlot je sestavil razlago o izvoru etrurščine, Delo 1968, 245 (7. IX.), 21 (s sl.); Anton Berlot, K poročilu: Etrurščina razkrita, Delo 1971, 150 (5. VI.), 22; J. Š., Pogovor s prof. Barlotom, pesnikom in etruroslovcem, Novi list 1971, 832, 6; Jože Vetrovec, Etruščani in Däniken, Tovariš 1972, 5 (7. II.), 42–4 (s sl.); Ob razstavi del T. B., PrimN 1973, 44, 8.

Brj.