Benčina, Martin (1904–1958)

★

3. marec 1904

Trst, Furlanija - Julijska krajina, Italija

†

6. junij 1958

Ljubljana, Slovenija

Ime

ime:

Benčina Martin

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi1001950" corresp="psb-text.xml#psb00139" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001950/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Martin</forename>
            <surname>Benčina</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#uradnik"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#publicist"/>
          <birth>
            <date when="1904-03-03">3. mar. 1904</date>
            <placeName>
              <settlement>Trst</settlement>
              <settlement xml:lang="it">Trieste</settlement>
              <region>Furlanija - Julijska krajina</region>
              <country>Italija</country>
              <geo>45.6495264 13.7768182</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1958-06-06">6. jun. 1958</date>
            <placeName>
              <settlement>Ljubljana</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.0569465 14.5057515</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

Benčina Martin, uradnik, publicist, r. 3. mar. 1904 v Trstu, u. 6. jun. 1958 v Lj. Dokončal realko v Lj. (kjer je bil sošolec Srečka Kosovela). Sodeloval je pri mesečniku literarnega krožka Lepa Vida predvsem s poezijami (npr. Priroda moli, 1922, Uvod iz cikla Primorska, 1922) in bil tudi upravnik prve številke. Po maturi je obiskovali abiturientski tečaj na Trgovski akad. v Lj. in se nato zaposlil na lj. Kreditni banki. Po 1945 se je zaposlil na ministrstvu za finance, kasneje postal inšpektor na Narodni banki v Lj. Poleg tega je bil do smrti honorarni predavatelj na ekonomski fakulteti v Lj. Sodeloval je pri reviji Umetnost, predvsem s članki s področja umetnosti, npr.: Zbiraj slovensko grafiko! (1936/37), Rafael Santi in Benvenuto Cellini (1938/39), Exlibrisi Mihe Maleša (podpisan s kratico M. B-a, 1938/39), O ilustriranju literarnih del (1939/ 40), Risbe Ivana Cankarja (1939/40), in s prevodi, npr. Slikarska šola v Fontainebleauju (Renè Huyghe, 1939/40).

Prim: Ustni viri: Marija Benčina, Lj.; Alfonz Gspan: Neznani Srečko Kosovel, v PiČ, 1973, V, št. 242.

V-č

Kratice in krajšave

Verena Koršič

Koršič, Verena: Benčina, Martin (1904–1958). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001950/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Benčina, Martin (1904–1958)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Benčina, Martin (1904–1958)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine