Benčič, Franjo (1898–?)

★

10. april 1898

Hrpelje, Slovenija

†

neznano

Ime

ime:

Benčič Franjo

Poklici ali dejavnosti

sadjar

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi1001920" corresp="psb-text.xml#psb00136" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001920/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Franjo</forename>
            <surname>Benčič</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#sadjar"/>
          <birth>
            <date when="1898-04-10">10. apr. 1898</date>
            <placeName>
              <settlement>Hrpelje</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>45.6056348 13.9466058</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date>?</date>
            <placeName>
              <settlement>neznano</settlement>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

Benčič Franjo, sadjar, r. 10. apr. 1898 v Herpeljah. Opravil je 6 razr. osn. š. Že takrat je kazal veselje do sadjarstva, ko je precepljal divjake po senožetih in mejah, češnje na rašeljiko, češplje in marelice na trnoslje, hruške na drobnice in jablane na lesnike. Leta 1926 je šel v Jslo, 1928 se je naselil v Splitu (delal pri Zadružni zvezi) in začel z vrtnarstvom; posebej ga je zanimalo, kako se bo kraška zemlja odzvala njegovim poskusom. Okoli 1930 je prvič spoznal delo Mičurina in od tedaj naprej je skušal Mičurinove rešitve uresničevati na svojem koščku zemlje. Veliko časa je posvetil vzgoji novih vrst in si tako v kakih 20 letih vzgojil okoli 2.000 cepljačev. Nekateri kraji v Dalmaciji od Splita do Zagore so doživeli pravo renesanso v sadjarstvu prav po njegovi zaslugi. Postal je tudi precej popularen v jugoslovanskem merilu, saj so ga v nekaterih člankih imenovali »slovenski Mičurin«. B. je važen kot empirik, ki mu je vzgajanje novih vrst rastlin nekak konjiček. Na kmetijski razstavi v Splitu (1955) je prejel 1. nagrado za vzgojo sadik. Na posvetovanju o krasu v Splitu (1958) (Savjetovanje o kršu) je razložil program za obnovo nasadov na Krasu.

Prim.: Prof. dr. France Adamič, Delež primorskih Slovencev v jugoslovanskem sadjarstvu... Srečanja (Nova Gorica) 1969, 20, 26; 67-letni Franjo Benčič, neapeljski Mičurin, PDk 1965, 305 (24. dec); Fr. Adamič, Slovenski Mičurin v Dalmaciji, Naš vrt 11/1967, 7/8, 120–1 (s sl.).

Brj.

Kratice in krajšave

Marijan Brecelj

Brecelj, Marijan: Benčič, Franjo (1898–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001920/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 2. snopič Bartol - Bor, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1975.

Benčič, Franjo (1898–?)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Benčič, Franjo (1898–?)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine