Belinger Ferjančič, Gizela (1887–1976)

BELINGER FERJANČIČ, Gizela (rojstno ime Gizela Belinger/Bellinger; psevdonimi G. Majeva, Gizela F., Gizela Majeva; šifre F., G. B.), publicistka, urednica (r. 2. 5. 1887, Gorica, Italija; u. 19. 6. 1976, Trst, Italija). Oče Matevž Belinger, oskrbnik, mati Frančiška Belinger, r. Valič. Mož Fran Ferjančič, učitelj (poroka 1908).

Na učiteljišču v Gorici je maturirala 1906, tam je 1911 tudi opravila strokovni izpit. Učila je v različnih krajih Primorske in Italije (1910–18 ni učila, temveč se je posvetila materinstvu): 1906–07 Boršt, 1907–08 Rižana, 1909–10 Dekani, 1918 Gorica, 1932 Palermo (Berlitz School), 1940 in 1946 Trst, 1943 Verona, 1949–50 Štramar in 1950–52 Prosek (nekaj časa že 1945). Med obema vojnama je živela večinoma v Gorici, potem v Trstu.

V Gorici je urejala ženski list Slovenka (1922–23). Prizadevala si je za vzgojo žensk v duhu enakopravnosti in zanje pisala članke ter prevode v listih Mladika (Gorica, 1921), Slovenka (Gorica 1922/23), Naš čolnič (Gorica, 1924) in Ženski svet (Trst, 1927–29). Samostojno je objavila priročnike: Materinstvo, Vzorna gospodinja in Nova kuharica. Pomembni so tudi njeni spisi o vzgoji otrok in mladostnikov, ki jih je objavila v Ženskem svetu (1924–27), samostojno pa v knjigah Telesna vzgoja otrok in Duševna vzgoja otrok. V njenih spisih je opazen vpliv pedagoških avtorjev, kot so Havelock Ellis, Hans Berger in Helen Keller.

Belinger por. Ferjančič Gizela, strokovna pisateljica, publicistka, urednica, r. 2. maja 1887 v Gor., oče Matevž, oskrbnik, mati Frančiška. Učila v Boljuncu itd. Pretežno se je podpisovala kot Gizela Majeva, tako na knjigah kakor pod članki. Sprva je urejala goriško Slovenko, ženski list, ki pa je že po prvem in edinem letniku moral prepustiti mesto Jadranki in Ženskemu svetu. Za Slovensko ji je uspelo pridobiti nekaj dobrih sodelavcev (Pregelj je objavljal delo Dom matere Serafine, ki v ljubljanski Slovenki ni smelo iziti v celoti; Miran Jarc je prispeval prevod; prikazana je vrsta pomembnih žena, serijo, ki jo je kasneje nadaljeval Ženski svet, itd.). Pod psevdonimom Gizela Majeva je v Ženski svet 1927 prispevala vrsto vzgojnih in socioloških člankov, tako: Svojeglavnost, Psihopatična manjvrednost, Žena in zakon, Puberteta, Ločena žena, dalje prevod iz dela it. pisateljice Matilde Serao (Molitev neveste na dan poroke). V naslednjem letniku, 1928, je prispevala leposlovje: Zakaj ni uspehov, Dvoje pisem; v 1929: Članki, Težke ure, idr. Osrednje mesto v njenem ustvarjanju pa zavzemajo (knjige, bi jih je vse izdala Goriška Matica v svojih rednih knjižnih zbirkah. Te so: Materinstvo (1926), Vzorna gospodinja (1930), Nova kuharica (1931), Telesna vzgoja otrok (1932), Duševna vzgoja otrok (1934). Leta 1925 predavala o materinstvu na zaključku gospodinjskega tečaja v Gor. Se posvečala prosvetni dejavnosti. O tem udejstvovanju je napisala članke: Dekliški krožki (NašČ 1924, 35–6), Ženskim telovadnim odsekom (NašČ 1924, 177–8).

Prim.: Bibliografije v zbornikih Luč; Slovenska žena 1926, 209; Zbornik Luč III/1928, 66–67; razni letniki KolGorM.

Brj.