Bekar, Milan (1897–1966)

Bekar (Beccari) Milan, pesnik, profesor, r. 29. okt. 1897 v Voloskem pri Opatiji, u. v Gor. 13. jun. 1966. Oče Leopold, sodni oficial v Komnu, mati Jerica Pavšič. Gimn. je obiskoval v Gor. (1908–1915), maturiral na nemški gimn. v Lj. (1916). Po vojni je študiral na U v Padovi (1918–1920) in Lj. (1920–1922) slavistiko, germanistiko in filozofijo. Diplomiral je v Padovi (1930). Že leta 1922–1925 in ponovno 1939–1942 je poučeval na učit. v Tolminu, vmes pa na gimn. v Poreču (1933–34), v Miljah pri Trstu (1934–36), v Trstu (1936–38, 1944–45), od 1945 do smrti na slov. klas. liceju v Gor. B. se je literarno uveljavljal v pesništvu, nekaj malega tudi v dramatiki. Prvo tiskano pesem ima v Preporodu (1920/21); bil je tudi član lit. krožka Lepa Vida (Srečko Kosovel, A. Gspan, J. Nemec idr.), si s Kosovelom dopisoval in v Lepi Vidi objavil pesmi potem pa še v V, A, Odm, Lučki z neba, Dm, Zv, Mnt, Žiki, Vigredi, Grudi, KolGorM, KolGMD, DS (1939), Razgledih (1946), M(Trst) (1962–64), Koledarju Gregorčičeve založbe (1946), Soči, SoškiT, Pčk, KatG. Veliko se je ukvarjal z dramo o Celjanih, napisal je igro Oporoka Ivana Gradnika, ki je bila igrana na podeželskem odru (Miren pri Gorici). Zastopan je v antologiji Slovenska marijanska lirika, Trst 1954. V nemščino je bila prevedena njegova pesem Božični večer (Weihnachtsabend, zagrebški Morgenblatt 1940, 14 v prev. A. v. Buttlar-Moscon). B.-ju ni bilo dano, da bi svoje pesmi zbral v zbirko, tudi ni bilo to uresničeno kasneje, pa čeprav je bila ta želja izrečena javno, posebno od mladega zamejskega rodu, ki mu je še pred smrtjo posvetil eno izmed svojih pesniških zbirk (Filibert Benedetič, Razpoke). Psevdonimi: Esèn, Bršljanski, Bohun.

Prim.: Dva pesnika popotnika, Soča 1952, 265, 3; Jože Paterlin. M. B.-Bršljanski, LitV 1955/56, 97–8; isti, Življenjski praznik pesnika B., M(Trst) 1957, 142; R[ado] B[ednarik], Obisk pri poetu Krasa, NL 1957, 179, 5); Pesnik Krasa in Korotana Prof. M. B. 60-letnik, SlovV 1957, 3; I[vo] M[arinčič], Moji sodobniki in jaz, Soča 1957, 43; B. M., Dizionario universale della letteratura contemporanea I., Verona 1959, 341; M[arijan] Brecelj: † Prof. dr. M. B. Sreč. 1966, 2, 44; m. c. [Maks Komac], Pesniku M. B. v spomin, KolGMD 1967, 137–8, s sl.; [Branko Marušič], Dr. M. B., GorZb 1968, 107; Pogačnik 54; M[arijan] Brecelj in F[rance] Dobrovoljc, B. M., LPJ I, 199–200 (z lit.); Umrl je M. B., prijatelj naše mladine, PDk 1966, 139; Zadnja pot prof. B., PDk 1966, 141; Martin Jevnikar, M. B. B., M(Trst) 1968, 8, 141–2; M(Trst) 1966, 103–4; Veliki tolminski punt 1713, Tolmin 1973, 118; Jože Peterlin, Slovo od prof. M. B. B. na grobu, M(Trst) 1966, 6, 103–4 s sl.; NL 1954, 32; 1957, št. 179, 5; 1966, št. 601; KatG 1956, 10; 1957, 33; 45; 1954, 43; 1960, 15.

Brj.