Baumbach, Rudolf (1840–1905)

Baumbach Rudolf, nemški pesnik, r. 28. sept. 1840 v Kranichfeldu (Turingija), u. 21. nov. 1905 v Meiningenu kot zasebni knjižničar. Doktoriral iz filozofije v Heidelbergu 1865 in bil nekaj let zasebni učitelj v Gradcu. Leta 1870 prišel kot zasebni učitelj v Trst k Ascendulisu. Tu se je vključil v sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva za Primorsko. Družil se je s Kugyjem, ki ga v svojih knjigah omenja. Tako je začel zahajati v naše gore, na Bovško in Gorenjsko. Bil je že tedaj znan tudi kot pesnik. Njegove pesmi so doživele nad 300 uglasbitev. Viljem Urbas ga je seznanil s slov. narodno pripovedko o Zlatorogu in s slov. bajeslovjem in narodopisjem. Le dve leti pred B-ovim prihodom v Trst je Karel Deschmann priobčil v Laibacher Zeitung (1868) pripovedko o Zlatorogu, povzeto po nekem slov. pričevalcu. To gradivo in živa pripoved sta B.-a spodbudila, da se je lotil pesniške obdelave te snovi in v 1874/75 spesnil na Bledu epsko-lirično pesnitev Zlatorog ter jo maja 1877 izdal v Leipzigu. Ta in naslednje izd. so ponesle v svet pesnitev v izredno velikem številu izvodov (do srede tridesetih let v več kot 110 tisoč izvodih). B. je v Zlatoroga vnesel domači kolorit, slov. obeležje z avtohtonimi imeni krajev, ljudi, trentarskih lovcev in pastirjev. Pripovedka, ki je dotlej živela le v ustnem izročilu bovških pastirjev, je postala tako znana tudi v kulturnem svetu. Med svojimi izvirnimi pesmimi je objavil tudi nekaj prevodov Prešernovih pesmi. Tematika Zlatoroga je kasneje zvabila še katerega besednega in posebno glasbenega umetnika. Anton Aškerc je napisal ep Zlatorog (1904), Jože Abram-Trentar je Zlatoroga dramatiziral za ljudske odre. V glasbi so ta motiv porabili: Viktor Gluth, Der Trentajäger, opera, prvič 1885 v münchenskem gledališču, kasneje (1911) predelana v drugo opero z naslovom Zlatorog; Albert Thierfelder (1846–1924) Der Trentajäger, opera, prvič 1883; Georg Rauchenecker, opera Zlatorog, prva predstava 1905 v Münchnu; Hans Schmitt (1835–1907); Martin Žunkovič – Erich Wolf, pantomima; Žunkovičeva je dramatizacija nekaterih prizorov iz Zlatoroga v Wolfovi uglasbitvi; iz 1920 je uglasbitev Zlatoroga Viktorja Parme; likovna upodobitev: Rudi Kogej (v Trentarskem muzeju). Zlatorogova je tudi planinska koča v Logu v Trenti (prvotno iz 1881 kot Baumbachova koča). B.-ovo delo Zlatorog je v slov. prav. A. Funtek 1886, 1923/2; v italijanščino Ario Tribel-Tribelli izd. v Trstu 1930 (napačna letnica smrti!). Najprej pa je bil Zlatorog prev. v češčino (1885), nato še v poljščino (1907), lužiško srbščino (1931) in v srbščino (1937).

Prim.: LZ 1885, 5, 318; LZ 1886, 5, 310; LZ 1903, 50–69; R. B., DS 1905, 699 (s sl.); A. Funtek, Nekaj o Zlatorogu, Literarna pratika za leto 1914, 33–50; I. Pregelj, DS 1923, 157; Alfred Selka R. B. Ein Lebensbild, Meiningen 1924; HE II, 1941, 290–1; R. Baumbach–A. Funtek, Zlatorog, München 1968 (izvirnik in prevod, več študij in izbrane ilustracije).

Zo. + Brj.