Barbalić, Fran (1878–1952)

Barbalić Fran, publicist in pedagog, učitelj, r. 30. jan. 1878 v Baški na Krku, u. v Zagrebu 26. jul. 1952. Pokopan na Mirogoju. Učitelj v Istri, 1913–18 šolski nadzornik v Pulju. Po italijanski okupaciji se je preselil na Sušak, kjer je bil član Narodnega viječa. Po osvoboditvi Sušaka je bil tam v službi kot učitelj do 1929. Nato je delal pri Jugoslovenski akademiji v Zagrebu. Proučeval je šolske in prosvetne razmere med Slovenci in Hrvati v Istri in na Primorskem. Velike zasluge si je pridobil s svojimi knjigami in s številnimi članki v raznih listih. Pomembnejša njegova dela: Pučke škole u Istri (Pulj 1918), Jugoslaveni i školsko pitanje na Rijeci (1922); Vjerska sloboda Hrvata i Slovenaca u Istri, Trstu i Gorici (Zgb 1931); Proscription du slovène et du croate des écoles et des églises sous la domination italienne (1918–43). To zadnje delo je spisal skupaj z Ivom Mihovilovićem. Knjigo je izdal Jadranski inštitut na Sušaku. Prav do zadnjega pa je z izredno marljivostjo zbiral podatke o parlamentarnih volitvah v Istri in v Trstu. Nekaj izsledkov je objavil v razpravi Prvi parlamentarni izbori u Istri leta 1848 (Historični zbornik za leto 1948) in drugod. Napisal je še: O poučavanju analfabeta i Poljodjelska produžna škola (1906 in 1911); Peroj srpsko selo u Istri (1933); Jovan Miletić, osnovatelj srpske škole u Trstu i Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri (1933, 1934); Hrvatski i slovenski jezik u crkvama Istre (1938); Borbe Slovenaca za Carevinsko vijeće u Beču 1907 i 1911 (1940).

Prim.: PDk VIII/1952, 189 (5. avg.), 1; EJ I, 365 (S[tjepan] Pat[aki]); Milanović, II, passim.

Špac.

Barbalić Fran, hrvaški zgodovinar, učitelj, šolski nadzornik, r. 30. jan. 1878 v Baški na Krku, u. 26. jul. 1952 v Zgbu. Kot učitelj je služboval v Istri, bil šolski nadzornik v Pulju (1913–18), potem do 1929 učitelj na Sušaku (tu je bil tudi član Narodnega viječa), nakar je prešel v Jugoslovansko akademijo v Zgb. Najpomembnejše B-evo delo je knjiga Pučke škole u Istri (Pula 1918). V njem podaja izčrpen pregled istrskega šolstva. Reško šolsko vprašanje je obdelal v posebni publikaciji Jugosloveni i škotsko pitanje na Rijeci (Sušak 1922). Zanimala so ga tudi vprašanja kult., polit. in verskega delovanja hrv. in slov. manjšine v It. med obema vojnama. Tako je izdal delo Vjerska sloboda Hrvata i Slovenaca u Istri, Trstu i Gorici (Zgb 1931). Skupaj z Ivetom Mihovilovičem je sestavil delo Proscription du slovène et du croate des écoles et des églises sous la domination italienne (1918–1943). Vse življenje je izredno vestno zbiral podatke o parlamentarnih volitvah v Istri in v Trstu. Dela ni v celoti objavil, temveč le izsledke, tako: Prvi parlamentarni izbori u Istri 1848. – Sodeloval pa je še v listih: Hrvaška skala (Pazin), Narodna prosvjeta (Pula), Hrvatski učitelj (Zgb), Istra (Zgb), Narodne novine (Zgb), Danica, Kreki kalendar, DŽ (Buenos Aires). Med deli, ki so izšla v knjigi, so še: Peroj, srbsko selo u Istri (Zgb 1935). Med važnejšimi članki pa: O poučavanju analfabeta i Poljodelska produžna škola (Narodna prosvjeta 1906, 1911), Hrvatski i slovenski jezik u crkvama Istre (Istra 1938), Jovan Miletič, osnovatelj srbske škole u Trstu i Bratovščina hrvatskih ljudi u Istri (Narodne novine 1933, 1934), The Jugoslavs of Italy (The Slavonic Review, London 1936), Borbe Slovenaca za carevinsko viječe u Beču 1907 i 1911 (DŽ 1940).

Prim.: E. Š. (= Emil Štampar), B. F., HE II, 220 z bibl.; L. Č. (= Lavo Čermelj), F. B., PDk 1952, 189; S. Pa. (= Stjepan Pavičić), B. F., EJ I, 365 z bibl.

Brj.