Bajt, Anton (1913–1998)

Bajt Anton, organizator stanovskega cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov v SRS, duhovnik, r. 19. jan. 1913 v Tolminu. Oče Anton, kmet, mati Marija roj. Mlakar. Osn. š. 1920–25, klasično gimnazijo (italijansko) v Tolminu (1925–32), bogoslovje v Gor. 1932–36, ordiniran 26. jan. 1936. Od 1. febr. do 15. jul. 1936 bil kaplan v čisto italijanski župniji Cervignano del Friuli. Na protest slovenske primorske duhovščine poslan v Šmarje na Vipavskem najprej (16. 7. 1936) kot župnijski upravitelj, nato (8. 4. 1938) kot župnik. L. 1955 nastopil bibliotekarsko službo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Lj., kjer je od 1964 vodja centralnih katalogov. Z NOV sodeloval od julija 1942. Od 9. sept. 1943 je član in verski referent NOOS za Slovensko Primorje. Udeležil se je velikega zborovanja 30. 7. 1944 v Branici, blagoslovil tudi vojno zastavo Bazoviške brigade 6. sept. 1944 ob razvitju v Mlakah pri Štanjelu. Bil je odposlanec slovenskega naroda za kočevski zbor, republiški poslanec za Ajdovščino v mandatni dobi 1950–1954. Največjo dejavnost pa je razvijal v okviru CMD. Duhovniki, ki so med vojno sodelovali v NOV, so po vojni sklenili, da ustanovijo stanovsko društvo, ki bi povezovalo duhovnike širom po Sloveniji in pomagalo premoščati težave, ki so nastajale v medsebojnih odnosih v novem družbenem redu. Pri IOOF Slovenije je bil 1948 ustanovljen Iniciativn. sekretariat duhovnikov, članov OF, ki je začel izdajati svoje glasilo Bilten, ki je bilo kasneje prepovedano od koncilske kongregacije. V tem sekretariatu je bil B. predsednik. Septembra 1949 je bilo ustanovljeno CMD in B. je postal njegov prvi predsednik. To društvo je začelo izdajati svoje glasilo Nova pot. V okviru stanovskega društva je večkrat interveniral za duhovnike, pomagal pri njihovi nastavitvi, izposloval podporo za njihovo preživljanje, pomagal pri ustanavljanju malega semenišča (zdaj: Srednje verske šole) v Vipavi, pri adaptaciji škofijskega dvorca na Kostanjevici itd. Koncilska kongregacija je izobčila voditelje CMD, dekret izobčenja je B. prejel pred prvim občnim zborom društva (10. 10. 1950) (Organizacijski vestnik II/1951, 2/3, 13, piše: ... so zadnje čase zapadli izobčenju...). Enako piše v resoluciji članov CMD katoliških duhovnikov, ki jo je podpisalo kakih 300 članov in tudi nečlanov. Bajt je demisioniral kot predsednik društva in se odpovedal župniji. Leta 1955 je bila vložena na Sv. sedež spomenica za odvezo od cerkvenih cenzur. B. pa je maja 1966 skupno z Lampretom naprosil sv. očeta za odvezo od izobčenja in iregularnosti. Dekret je bil podpisan 19. okt. 1966. B. je še nadalje ostal v službi v NUK. V zvezi z delom v CMD pa je razvil široko publicistično delovanje. Tako je v Biltenu, v njegovi prvi in zadnji številki, objavil po en članek. Bil je član delegacije Iniciativnega sekretarja, ki je odšla v Bgd. k diplomatskemu zastopniku msgr. Hurleyu. Pisal je o Tržaškem vprašanju in CMD, imel veliko referatov in predavanj, posebej na občnih zborih, sestankih itd. S strokovnimi sestavki je sodeloval tudi v knjižničarski reviji Knjižnica.

Prim.: Ustanovni občni zbor Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov Ljudske republike Slovenije, Lj. 1960, 19 (s sl.), 37, 62; CMD (imenik vseh članov in vseh društvenih enot v LRS po stanju 31. dec. 1960), Lj. 1961; Bavec Franjo-Branko, Bazoviška brigada, Lj. 1970, 336, 337 (na skupinski sliki); V nove zarje, Lj. 1959: zgoraj citirane revije Bilten, Nova pot; osebni podatki; Novak 109.

Ur.