Bajc, Drago (1904–1928)

Baj(e)c (Karol) Drago,pesnik, r. 29. okt. 1904 v Vipavi kmetu Janezu in Ivani Hrovatin, u. 25. okt. 1928 v Biljah, pokopan v Vipavi 29. okt. 1928. Nagrobni spomenik je delo Toneta Kralja. Osn. š. je obiskoval v Kranju, tako tudi srednjo, ker mu je mati zgodaj umrla, oče pa mu ni mogel nuditi zadostne opore. Po maturi je moral odslužiti vojaški rok in je bil poslan v kazenski bataljon v Kalabrijo. Dan pred odhodom od vojakov so ga zaprli in poslali v Trst pred sodišče, a ga po 20 dneh preiskovalnega zapora zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. L. 1927 se je po vrnitvi zaposlil pri goriškem poduredništvu E in delal hkrati pri humorističnem listu, ki ga je izdajal France Bevk, Čuk na palci, kamor je pravzaprav pošiljal svoje prispevke že prej. Kasneje se je vpisal na pravno fakulteto univerze v Padovi, hodil od časa do časa polagat izpite. Poleg svoje poklicne dejavnosti je B. pomagal povsod, kjer je bilo treba. Bil je član organizacije TIGR. Jeseni 1928, v prvi polovici oktobra, se je pred faš. aretacijo in konfinacijo umaknil v Padovo, tudi z namenom, da bi se pripravil za nove izpite. Toda ker ga je faš. oblast vztrajno iskala, je bil opozorjen, naj se iz Padove umakne; naskrivaj naj pride do Idrije, od koder bi ga konspirativno spravili čez jugosl. mejo. Toda v Padovi so ga našli težko bolnega (po vsej verjetnosti so ga faš. zastrupili). Kljub temu se je podal na pot, prišel pa le do Bilj, kjer je sredi deževne noči omagal. Pomagala ni nobena zdravniška pomoč. Podlegel je pljučnici. Spočetka oblast ni dovolila njegovega trupla prepeljati v rojstni kraj Vipavo, to je storila šele kasneje. Velike težave so imeli tudi za pokop v Vipavi, kjer je bil pogreb trikrat najavljen, pa spet zaradi ukaza oblasti prepovedan, ker je bil pravzaprav politična protifašistična manifestacija. B. je bil rahlega zdravja, melanholične narave. Poleg časnikarske dejavnosti je pisal tudi poezijo. Za življenja je objavil le malo pesmi (Pesem Primorcev, V hramu), več jih je v ostalini. B.-eva pesem je otožno rahla, včasih kar propletena s pesimizmom. Pretežno je to ljubezenska lirika, zgodba mlade, neuslišane ljubezni. Dovolj pogosto se pojavlja pa tudi narodna misel, posebej še primorska uporna pesem, po zgledu Grudna in Kosovela. Ljubezenski poeziji je botrovala naša moderna, posebno Murn in Župančič. Oblikovno je pasem v prostem verzu, le delno rimana, pogosto oblikovno neizdelana. Bevk piše o B., da je bil »še mlad, neprečiščen kot novo vino, ves kipeč, v njem sem gledal bodočega pisatelja« (Mrak za rešetkami, 52–4). Bil je tudi sodelavec Našega glasa (prim. 1927, 176).

Prim.: KolGM 1938, 23; Istra 1932, 42; 1933, 43–4; 1934, 42; 1937, 42; Srečko Logar, Srečanja 1967, 41–3; Marijan Brecelj, AjdT 1970, št. 2 (s sl.); GorS 1924, 71.

Brj.