Novi Slovenski biografski leksikon
BAČER, Karel (psevdonimi Janez Vesen, J. Savin, Drago Pelikan; šifre B., B. Š., Bčr., B-č-r, B-r, K. B., L. R., lr), bibliotekar, leksikograf, literarni zgodovinar, šolnik (r. 13. 5. 1917, Zadar, Hrvaška; u. 5. 8. 2008, Šmarjeta, pokopan v Novem mestu). Oče Viktor, uradnik, mati Štefanija, r. Pelikan. Žena Ria, r. Wachter, novinarka.
Starša sta bila Primorca, oče iz Zagraja/Sagrado, mati iz Mirna pri Gorici. Osnovno šolo in realno gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je 1935 maturiral, nato pa na Filozofski fakulteti študiral slavistiko. Po diplomi 1940 je bil brez zaposlitve. 1943 se je zaposlil kot profesorski pripravnik na Christofovem učnem zavodu. 1944–45 je bil profesorski pripravnik na klasični gimnaziji v Ljubljani, 1945–50 profesor na gimnaziji v Novem mestu in 1950–64 profesor na novomeškem učiteljišču. Vmes je bil 1958–62 pomočnik ravnatelja na osnovni šoli v Novem mestu. 1964–70 je bil svetovalec na Zavodu za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu, kjer je bil mdr. med ustanovitelji in organizatorji Župančičeve bralne značke, nato od 1970 do upokojitve 1984 bibliotekarski svetovalec bibliograf v Študijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Ob redni zaposlitvi je vrsto let predaval tudi na različnih tečajih za odrasle in bil od 1960 do upokojitve (s presledki) lektor Dolenjskega lista. Kot profesor in pedagoški svetovalec je s široko razgledanostjo, strokovnim znanjem in pretehtanimi pedagoškimi prijemi pomembno sooblikoval dolenjsko šolstvo v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni.
V dijaških letih je objavljal pesmi (Vrtec, Kres, Mentor). Kot raziskovalec se je sprva posvečal predvsem vprašanjem iz slovenske literarne zgodovine. Objavljal je članke literarnozgodovinske in etnografske vsebine v Sodobnosti, Domu in svetu, Novih obzorjih, Razgledih, Slovenskem etnografu in drugih periodičnih publikacijah. Dragoceni so zlasti prispevki, nastali na podlagi gradiva, zbranega s terenskim raziskovalnim delom (npr. o dolenjskem ljudskem pesniku in godcu Ivanu Rupniku - Možetu, pisatelju Janezu Trdini), ter prispevki o ustvarjalcih, ki jih je Bačer osebno poznal (npr. njegovi prvi spomini na Otona Župančiča). Izbor najpomembnejših Bačerjevih revijalnih objav, posvečenih Dolenjski, je izšel v knjigi Iz dolenjske preteklosti (1991).
V Študijski knjižnici Mirana Jarca je nadaljeval delo nestorja dolenjskega knjižničarstva Boga Komelja, ga načrtno in sistematično razvijal ter tako postavil temelje oddelka Domoznanska bibliografija Dolenjske. 1972 je zasnoval Register javnih delavcev Dolenjske. Registru, ki vsebuje osnovne biobibliografske podatke o osebnostih, pomembnih za Dolenjsko, se je posvečal več kot tri desetletja. Pripravil je Gradivo za dolenjski biografski leksikon (1980–2001, sedeminšestdeset nadaljevanj, objavljenih v Dolenjskih razgledih in reviji Rast), ki je 2004 v razširjeni in dopolnjeni različici izšlo tudi v knjižni izdaji ter je bilo osnova za spletni Dolenjski biografski leksikon (2006–). Vprašanja, ki so se porajala ob nastajanju Gradiva, so ga vzpodbudila, da je začel sestavljati tudi imenik dolenjskih krajev in naselij, v katerem je v obliki listkovnega kataloga popisal 1.964 krajevnih imen v sodobni in zgodovinskih različicah. Ozemeljsko je zaobsežena Dolenjska v njenih nekdanjih kulturnozgodovinskih mejah.
Na njegovo pobudo je domoznanski oddelek novomeške študijske knjižnice 1978 začel izdelovati bibliografijo člankov, pomembnih za Dolenjsko, ki je bila opuščena 1992 z uveljavitvijo elektronskega vzajemnega kataloga slovenskih knjižnic (COBISS). 1987 je postal častni član Društva slovenskih knjižničarjev, 1989 je prejel Trdinovo nagrado.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine