Bačar, Just (1883–1941)

Bačar Just, strokovni pisatelj, zdravnik, r. 2. nov. 1883 na Uhanjah pri Ajdovščini, u. 23. avg. 1941 v jetnišnici v Mariboru. Oče Janez, kmet, mati Frančiška Štrancar. Medicino je študiral na Dunaju (promov. 24. 6. 1911). V septembru 1911 imenovan za sekundarija v deželni umobolnici v Gor. V prvi balkanski vojni 1912–13 se je javil v srbsko vojsko kot zdravnik; odšel 24. okt. 1912, se vrnil 23. maja 1913; potem je bil do 1929 privatni zdravnik v Gor. Stanoval v ul. Trere (danes Via XXIV Maggio) v hiši, ki jo je bil kupil od dr. Tume. Potem je emigriral v Jugoslavijo, se nastanil v kraju Razidelj (Orehova vas, Slivnica pri Mariboru), kjer si je kupil posestvo (vinograde) od prodaje hiše v Gorici. Zadnja leta je bolehal za pljučno jetiko. L. 1941 so ga Nemci hudo bolnega zaprli v meljsko vojašnico v Mrbu, kasneje na posredovanje kolegov zdravnikov premestili na pljučni oddelek splošne bolnišnice v Mrbu. B. je na Goriškem delal na zdravstveno prosvetnem polju. Publicistično se je prvič oglasil v Vedi (ocena Černičeve knjige Telesni naš postanek, razvoj in konec, Gor. 1910, Veda 1911, 2, 193), z balkanske fronte (bil je najprej v rezervni bolnišnici v Beogradu) se je oglašal v Soči, potem v GorS 1925, 87–88 (Sončna luč – zdravilna moč) ter v Našem glasu 1927, 91–3 (Kaj povzroča bolezni). Njegovo najobširnejše delo je za GorM zasnovana nekaka »zdravstvena enciklopedija« Zdravje in bolezen v domači hiši, ki je bila predvidena na več zvezkov, od katerih pa je B. napisal le prva dva: 1. Sestava, delovanje in nega človeškega telesa, 1926, 2. Smernice zdravega življenja, 1927. Dela pa iz različnih subjektivnih in objektivnih vzrokov ni dovršil, čeprav so ga k temu vztrajno nagovarjali. Prvi del je izšel še v istem letu v ponatisu. Po krajšem presledku je, to delo nadaljeval dr. Josip Potrata. O prvih dveh delih je tedanji kritik napisal: »... Zanimanje za to knjigo je veliko. Knjiga je dosegla svoj namen. Težko je pripovedovati take stvari, da so na splošno razumljive. Bačar pa je izborno zadel način, kako treba to napraviti...« (KolGorM 1929, 25).

Prim.: Deset let knjig Goriške Matice, KolGorM 1929, 19 (sl. + 25); Gabršček II. pass.; Dvajset let. 1919–1939. Seznam in cenik knjig Goriške Matice, Gor. 1939, 14 (sl.); Slovenski zdravniki v boju za svobodo, TV 15 X/1972, 41 (5. X.), 11 (s sl.); Lavo Čermelj, Dve pismi Franceta Bevka, JKol 1972, 52; ustno sporočilo dr. D. L.; krstne matice na Ustjah pri Ajdovščini; Koleričeva 346; JAlm 1925–30, 100.

Brj.