Ovsenik, Vilko (1928–2017)

Po končani gimnaziji se je vpisal na pravo, zraven pa študiral še klarinet in saksofon na Akademiji za glasbo (diplomiral 1961). Od 1946 sta z bratom Slavkom javno igrala, pri čemer je Vilko poskrbel za notne zapise bratovih glasbenih motivov in skrbel za aranžmaje. Po Slavkovem mnenju je Vilko »edini človek, primeren za to, da 'obdela' moje kompozicije, da dela aranžmaje, ker mislim, da oba isto čutiva glasbo, ki jo ustvarjava«. 1949–68 je bil zaposlen v Plesnem orkestru Radia Ljubljana, ki ga je najprej vodil Bojan Adamič, nato pa Jože Privšek, ter se poklicno ukvarjal tudi z jazzovsko in plesno glasbo. Sprva je občasno igral klarinet tudi v Vaškem kvintetu in spremljal harmonikarja Janeza Kuharja.

Od vsega začetka je veljal za »duhovnega vodjo« ansambla bratov Avsenik, katerega značilna sestava harmonika-trobenta-bariton-klarinet-kitara je nastala po njegovi zamisli, do 1959 pa je v njem tudi igral klarinet. Poleg tega je vseskozi bedel nad primerno pesniško ravnijo besedil in v ta namen angažiral najboljše pisce: Feryja Souvana, Zvonka Čemažarja, Elzo Budau, Marjana Stareta, Frana Milčinskega, Ivana Sivca idr. 1961 je organiziral festival prve Slovenske popevke. Od 1968 do upokojitve 1999 je bil programski glasbeni vodja in producent založbe Helidon, ki je prav tako nastala na njegovo pobudo. Ansambel bratov Avsenik je bil pri njej vodilen tako po produkciji kot prodaji. Brat Slavko je po upokojitvi njegove zasluge ocenil z naslednjimi besedami: »Največje priznanje pa moram vseeno dati svojemu bratu Vilku Avseniku. Bil je strokovna in pedagoška roka in brez njega Avsenikov ne bi nikoli bilo.«

Oče bratov Avsenik je po ugotovitvah lokalnega župnika, da je iz krstnih knjig razvidno, da se je družina nekoč pisala Ovsenik, spremenil družinski priimek v Ovsenik. Slavko se s spremembo priimka ni strinjal, zato je obdržal priimek Avsenik.