Avsenak, Branko (1930–1994)

1930–41 je živel v Mariboru, 1941–42 v Ljubljani, 1942–45 na Senovem na Kozjanskem, kjer je bil 1944–45 partizan, in od 1945 ponovno v Mariboru. Prvi razred realne gimnazije je 1941–42 obiskoval v Ljubljani, 1942–44 meščansko šolo na Senovem, 1945–51 realno gimnazijo v Mariboru. Po maturi je 1951–54 študiral pravo na Pravni fakulteti in 1954–57 primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študija ni končal. Od 1995 je bil časnikar pri dnevniku Večer. Med služenjem vojaškega roka 1957–58 je obiskoval šolo za rezervne častnike v Bileći. 1958–74 je bil kulturni urednik Večera, od 1974 pa urednik za prevodno književnost v Založbi Obzorja v Mariboru.

Kot časnikar je sprva objavljal poročila in ocene filmov, 1955–58 je delal v uredništvu za zunanjo politiko, kjer se je uveljavil s pisanjem uvodnikov, komentarjev in člankov. 1958 je postal urednik za kulturo, umetnost in književnost pri Večeru. Skrbno je spremljal ustvarjanje mariborskih likovnih umetnikov in njihovo delovanje v svetu. Bralce je seznanjal z velikimi likovnimi prireditvami (z beneškim bienalom, graškim Trigonom, ljubljanskim bienalom, soboškim bienalom male plastike, preglednimi in spominskimi razstavami o Dürerju, Giottu, Picassu, gotiki in ekspresionizmu). Obravnaval je različne kulturne manifestacije in dogajanja na področju založništva, glasbe (zlasti sodobne) in poročal o festivalih doma in po svetu. Kulturni rubriki je vtisnil pečat svoje izvirne osebnosti. Tudi po njegovi zaslugi se je Večer preobrazil iz pokrajinskega časnika v dnevnik nacionalnega pomena. V Založbi Obzorja je sprva skrbel za prevodno književnost, potem pa je postal tudi urednik izdaj o sodobni zgodovini in upodabljajoči umetnosti ter urednik periodik. Za založbo je veliko prevajal iz nemščine, ruščine, angleščine in srbohrvaščine. Od 1961 je prevedel več kot štirideset del, zlasti romanov. V tedniku 7D je 1974–77 pisal rubriko Vinski tabernakelj. Pisal je o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu ne kot strokovnjak, pač pa kot ljubitelj vina, ki se zavzema za kulturo njegovega uživanja. Bogata vsebina in privlačen slog sta mu zagotovila mnoge občudovalce. Prispevke je strnil v knjigo Vinski tabernakelj.Objavljal je tudi pod šiframi in psevdonimi: A. A., B. A., A. B., B. F. A., B., Šimen Dremež, Dionizij Amfora, Klemencij Somnambulo. - Vzdevek: Bako.