Avbelj, Franc (1914–1991)

Osnovno šolo je obiskoval v Krašnji, za zidarja se je priučil v Ljubljani. Po služenju vojaškega roka v Beogradu (1938–39) je postal član sindikata gradbenih delavcev. V NOB se je vključil sredi 1941, sodeloval je pri vstaji na Kamniškem julija 1941 kot član trojk, ki so razširjale propagandne letake, pisale parole, zbirale orožje in izvajale sabotaže, predvsem na telefonske zveze. Decembra 1941 se je vključil v Krimski partizanski bataljon (od januarja 1942 organiziran v Šercerjev bataljon). Aprila 1942 se je priključil novoustanovljenemu Kočevskemu bataljonu, ki je deloval v Beli krajini in z akcijami med drugim izzval veliko italijansko ofenzivo, med katero se je Avbelj izkazal z mitralješko obrambo. Italijani so se maščevali z usmrtitvijo 14 talcev iz vasi Preža in Prežula.

Član KPS je postal 1942. V veliki italijanski ofenzivi (julij 1942– november 1942) se je uspel večkrat prebiti iz zased in vedno znova zbrati razbite skupine partizanov. Po napadu ustaških enot 1943 se je s svojo enoto prebijal s Kozjanskega preko Štajerske na Gorenjsko in se pridružil Kamniškemu bataljonu. Od tam je bil premeščen v Savinjski bataljon, ki je junija 1943 napadel in zasedel nemško postojanko Letuš. Avgusta 1943 je bil bataljon vključen v Šlandrovo brigado, v kateri je Avbelj postal komandir 3. čete. Iz Šlandrove brigade je odšel na Notranjsko, kjer je postal poveljnik Notranjskega odreda (do oktobra 1944), 1944 je bil kratek čas komandant Gubčeve brigade, komandant Dolenjskega odreda (november 1944 do januar 1945), ko je bil tudi težko ranjen v glavo pri Občinah na Dolenjskem in ostal invalid. Decembra 1952 je bil razglašen za narodnega heroja. Demobiliziran je bil 1946, prevzel je poveljstvo zaledne VII. divizije v Idriji ter bil nosilec odgovornih funkcij v poveljstvih mest Kranj in Novo mesto. Po vojni je bil upravnik doma starejših občanov v Kamniku, upravnik internata srednje usnjarske šole v Domžalah, od 1954 do 1957 pa predsednik občine Domžale. V Krajevni skupnosti Vir je bil dejaven pri Rdečem križu in Organizaciji zveze borcev. Je tudi nosilec partizanske spomenice 1941.