Auersperg Attems, Marija Rozalija, grofica (1816–1880)

1839 se je poročila z Antonom Aleksandrom Auerspergom, znanim kot Anastasius Grün. Bivala sta na Dunaju,v Gradcu, na gradu Šrajbarski turn in v dvorcu Dornava, katerega lastnica je bila Marija Auersperg Attems. 1859 se jima je rodil sin Teodor (u. 1881).

Podatkov o njenem življenju je malo; glavne dogodke lahko rekonstruiramo po življenju njenega moža. Ni znano, kje se je šolala, najverjetneje pa njeno slikarsko znanje ni bilo pridobljeno na kateri od slikarskih šol, saj za plemkinje to ni bilo običajno. Da se je s slikarstvom ukvarjala več kot le za občasno zabavo, kaže tudi to, da je v slikanju poučevala mlado sorodnico Marijo Ano Gertrudo Attems Vandur. Na Dunaju je gotovo srečevala profesorje s slikarske akademije, kjer so takrat že poučevali slikanje cvetličnih tihožitij; verjetno je poznala tako ustanovitelja te šole Johanna Baptista Drechslerja kot tudi njegovega učenca in naslednika Sebastiana Wegmayrja. Znan ji je bil gotovo tudi priljubljeni graški slikar Franz Xaver Petter, morda pa se je seznanila tudi s Cornelisom Johannesom van Hulstijnom; vplivi vseh teh slikarjev se namreč kažejo v njenem slikarstvu.

Posvečala se je predvsem žanru. Slikala je cvetlična tihožitja in interierje manjših formatov, v poznih letih pa se je ukvarjala tudi s fotografijo (serija posnetkov grajskih interierjev v albumu Dornau/Dornava). Njena cvetlična tihožitja poleg slikarskega znanja odražajo izreden čut za opazovanje in naturalizem ter temeljito botanično znanje, ki ga je uporabila tudi pri načrtovanju vrtov na Šrajbarskem turnu in v Dornavi. Kombinacije cvetja je najverjetneje izbirala v skladu s simboliko, značilno za obdobje bidermajerja. V začetku je verjetno izbirala motive iz kakšnega albuma predlog za cvetlična tihožitja ali iz botaničnih katalogov rastlin za naročanje semen, ki sta jih z možem uporabljala pri oblikovanju vrtov, kasneje pa je cvetje slikala po naravi. Njeno delo je še interier z gradu Šrajbarski turn, ki v bidermajerski tradiciji realistično prikazuje eno od soban. V zbirki Narodnega muzeja Slovenije obstajata še dva interierja, ki pa ji jih ne moremo z gotovostjo pripisati.

Med tehnikami se je najpogosteje odločala za olje na lepenki, lesu ali platnu. Slike je signirala z monogramom MAA in datirala. Večina ohranjenih slik je nastala v štiridesetih letih 19. stoletja, kot kažejo arhivski viri, pa je bil precejšen del njenega opusa izgubljen ali uničen.

Njena dela hranijo Narodna galerija (štiri cvetlična tihožitja), Narodni muzej Slovenije (dve tihožitji, morda še dva interierja), SAZU (dve cvetlični tihožitji) in Landesgalerie am Joanneum, Graz (interier s Šrajbarskega turna).