Arrigler, Dragan (1946–)

1965 je maturiral na IV. gimnaziji v Ljubljani (Moste), 1970 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. 1970–79 je delal v državni upravi in 1973 opravil pravosodni izpit. 1979–85 je bil fotoreporter pri časniku Delo in od konca 1985 samostojni kulturni delavec. Upokojil se je januarja 2011.

Za fotografski poklic se je izobraževal sam. Fotografirati je začel v začetku 70. let, razstavljati pa 1974, ko je tudi postal član Foto grupe ŠOLT. Član Društva oblikovalcev Slovenije je postal 1977. Slediti je mogoče trem, od 1980 vzporednim smerem ustvarjanja. Prva, od srede 70. let, je povezana s članstvom v Foto grupi ŠOLT in predstavlja osebni avtorski pol njegove fotografije. Kot izrazit afiguralik, s širokokotnim in teleobjektivom je snemal vedute, arhitekturne detajle, tihožitja v izraziti modernistični tradiciji, krajine z ekološko noto. Prostori so prazni, osamljeni objekti krepijo občutek odtujenosti. Arhitekturni detajli delujejo iztrošeno ali kot geometrijske oblike, ki presegajo človeško mero. Ruralne krajine so pasovi gladkih ploskev s človekovimi artefakti in predstavljajo slovenske različice nove topografske krajine. Detajli iz narave so odslikani v radikalnih rezih kot umetni predmeti. Tihožitja, oživljena s hipnim vpadom svetlobe, zajame s pronicljivim, vendar pasivnim, hladnim strmenjem. Kot fotoreporter s smislom za humor, dramatičnost in trenutek je v času socializma zaradi političnih pritiskov najraje snemal športne dogodke. Do 1985 je za izrazno fotografijo in fotoreportažo uporabljal črno-beli film malega formata. Vse od srede 70. let je snemal tudi barvne diapozitive malih in srednjih formatov. Po 1985 je kot samostojni fotograf prešel na srednji in veliki format in deluje na področju komercialne fotografije kot specialist za fotografije predmetov in arhitekture. V 90. letih je mogoče opaziti stilni premik od modernizma in čiste fotografije v postmodernizem. Posnel je vrsto tihožitij, ki zaradi posegov v okolje, predmete in zaradi fotografskih trikov delujejo kot slike, kršijo določila gledanja, humorno ilustrirajo temo. Uporablja usklajeno barvno skalo, optično mehča predmete. Z digitalno fotografijo se je začel ukvarjati jeseni 2001. Digitalno obdelavo prilagaja naravi posnetka, funkciji, naročniku. Objavljal je mdr. v revijah Ambient/Jana, Ars Vivendi, Book Design, Foto-kino revija, Fotografija, Graphis Design, Graphis Photo, Graphis Poster, Media Marketing (Marketing Magazin), Mladina, Nature Design 3. Obsežen del njegovega opusa je izšel v knjigah. Izstopajo fotografije v monografskih predstavitvah Slovenije, slovenskih mest in pokrajin ter številnih, predvsem likovnih ustvarjalcev, tudi arhitektov. Sodeloval je z vodilnimi slovenskimi oblikovalci (mdr. z Janijem Bavčarjem, Edijem Berkom, Radovanom Jenkom) in fotografi (mdr. z Janezom Pukšičem). Nanj so vplivali fotografi Foto grupe ŠOLT (Janez Korošin, Tihomir Pinter), Janez Marenčič, Jože Kološa-Kološ, od tujih André Kertész, ameriška skupina f/64 (Ansel Adams), Irving Penn, Ralph Gibson.

Kot strokovni pisec se zavzema za profesionalno kakovost oglaševalske fotografije, piše o slovenskih fotografih, svetuje pri izvedbi in promociji fotografije. Njegova dela hranijo: Dolenjski muzej Novo mesto, Muzej za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana, Gorenjski muzej – Kabinet slovenske fotografije Kranj, NUK, Moderna galerija.

Prejel je 2. nagrado za idejno rešitev plakata XI. kongresa ZKJ (z Borutom Bučarjem, 1977), nagrado zlata ptica revije Mladina za fotografijo (1976), zlato plaketo Janeza Puharja (1978), nagrado Grafoimpeks (Zagreb) za najboljši jugoslovanski koledar (1983, 1988), nagrado za koledarsko fotografijo Art Director's Club (New York, 1988), nagrado za najboljšo fotografijo na Slovenskem oglaševalskem festivalu (1996).